Po njegovi zmagi na mladinskem grand slamu v Avstraliji so ga slovenski mediji začeli opisovati kot čudežnega dečka, kot nov produkt izjemne slovenske športne šole, kot še en dokaz, kako izjemna je Slovenija v športnem smislu. Pa je to prav? Pa je vse to, kar smo v zadnjih dneh brali in slišali o mladeniču iz Hrastnika, res? Iz srca upam, da je.
Globalni tenis
Tenis je v globalnem smislu poleg atletike najbolj razširjen, najbolj tekmovalen šport v katerem vlada tudi največja konkurenca. Po nogometu in košarki pa je tudi najbolje plačani šport na zemeljski obli. In uspeh v tem športu res nekaj pomeni tudi globalno. Kdo ne pozna Rogerja Federeja, Rafaela Nadala ali Novaka Đokovića.
In zato ni čudno, da se veliko mladih, ki si želijo uspeti v športu, če ne izberejo nogometa ali košarke, podajo na teniška igrišča. Mamljivo je. Mamljive so sanje. Mamljiva je slava, prepoznavnost, mamljiv je nenazadnje tudi denar, ki ga lahko zaslužiš. In vse to privlači milijone mladih (in njihove starše) po celem svetu, da se poskusijo z loparjem. Velika večina njih ne uspe nikoli sploh pogledati v svet profesionalnega tenisa. Niti od daleč ga ne uspejo povohati, ampak sanje so imeli. Le redki, res izjemno redki, so prišli med najboljše na svetu. In Žigi je uspelo, da je osvojil mladinski grand slam. In kot je rekla Katarina Srebotnik, ki je tudi osvojila mladinski grand slam v Wimbledonu: »Po mojem se še niti ne zavedaš, kaj vse si dosegel. To se vidi že po tvojem nasmehu – mislim, da bo trajal še kakšen teden in ga bo težko izbrisati. To je fantastičen uspeh in velika popotnica za naprej. V Sloveniji smo le trije, ki nam je uspelo osvojiti posamični mladinski grand slam. To jasno kaže, kako izjemen in redek je ta dosežek ter da nikakor ni samoumeven. Zato res uživaj v tem trenutku.« Prva od Slovenk, ki je osvojila mladinski grand slam, je bila Mima Jaušovec: »Pokazal si izjemno mentalno stabilnost. Najbolj pa mi je všeč, ko gledam tvoje tekme – imaš mehko roko, teniško inteligenco in napadalno igro. To je tisto, kar gledam in občudujem.«
Žiga Šeško, dame in gospodje, zmagovalec mladinskega grand slama iz 'nekega' Hrastnika, iz 'neke' Slovenije.
Kljub vsemu je 'le' mladinski
Mnogi so me spraševali in me še sprašujejo, kaj to pomeni, da je Šeško osvojil mladinski grand slam. Je tako dober, da lahko igra na članskih turnirjih, če je najboljši mladinec na svetu? Vprašanje je povsem legitimno, saj se danes v resnici nihče ne spomni mladinskih prvakov grand slamov, če niso iz tvoje države. In si na njih osebno, čustveno vezan. In še vprašanje, kje je bil Carlos Alcaraz pri 17 letih, kje je bil Jannik Sinner pri 17 letih? Težko je vzpostaviti primerne, še manj realne povezave med Šeškom in Alcarazom ali Sinnerjem. To sta dva različna svetova. Vsi sicer igrajo tenis, dober tenis, odličen, vrhunski tenis, pa vendar je Šeško še galaksijo oddaljen od planeta na katerem igrata Alcaraz in Sinner. Ali bo prišel tja, da bo igral z njima? Ne vem, srčno pa upam, da bo. Ali bi Šeško že lahko igral na kakovostnih članskih turnirjih? Žiga je lani začel igrati članski tenis. Na najmanjših turnirjih in nekaj dvobojev dobil, nekaj njih izgubil. Prvič je občutil gladiatorsko teniško areno in se kot mlečnozobi mladenič postavil po robu izkušenim gladiatorjem, ki so preživeli ogromno dvobojev. In izgubljal in se učil. So pa pota mladih igralcev različna. Telesno močni Alcaraz je blestel v članski konkurenci že pri 18 letih, nekateri so izplavali malce kasneje kot je bil to Andy Murray, ki je dobil mladinski grand slam v New Yorku pri 17. letih, že prej igral nekaj dvobojev na manjših turnirjih, prve resne dvoboje pa je začel zmagovati pri 19 letih. Poznam pa še nekaj igralcev, ki so bili res prave poznocvetke.
Toda vse to je nepomembno. Nikogar ne moreš postaviti v drugo kožo. Žiga Šeško je v tem trenutku res nadarjen mladi teniški igralec, ki je na začetku svoje poti. In ne sme preskakovati stopnic, razen, če se bo izkazalo, da je tega sposoben že v tem trenutku. Zdaj se Žiga uči na morda najbolj znameniti teniški šoli v Evropi, akademiji Rafe Nadala v Manacorju na Majorki. In, če je res tako dober, če ima res pravo glavo, kot pravijo teniški strokovnjaki, potem bo sam izplaval na površje. Konkurenca je izjemna, brutalna in neizprosna.
Zrel? Mladenič je še
Vsi so govorili, kako je Žiga Šeško zrel za svoja leta, kako razume teniško igro. Ne smete ga ukalupiti, da bo čez tri leta zasovražil tenis, ker ga je spremljal povsod, v spanju, celodnevnem treningu, ko je malical, jedel kosilo. Pred leti sem spoznal dekle, ki je kot 16-letnica osvojila mladinski grand slam v Avstraliji. Vsi so govorili, da bo naslednja Serena Williams, da bo presegle vse ženske, ki so do zdaj držale v roki teniški lopar. Pa ni zdržala pritiska, ker ji niso pustili, da bi bila dekle, da bi imela svoje sanje, ne pa da je morala živeti njihove sanje. Lani sem jo spet srečal. Pogovarjala sva se in dejala je, da je zdaj boljše, da se je pri dvajsetih postavila zase in da ji ni treba samo ubogati ukaze kot v vojski. Videlo se je, da napreduje. Njen teniški talent ni bil nikoli sporen, a se je štiri leta nekje izgubil, zadušili so ga, ker ji niso pustili, da uživa. Lani ob koncu sezone se je prebudila, začela igrati sproščeno, dosegla nekaj lepih zmag in precej napredovala na lestvici. Zdaj se smeji, ko igra tenis. Zdaj se smeji, ker uživa.
In kaj je rekel Žiga? »Skušam igrati sproščeno, tekmo po tekmo. Vem, da svoj najboljši tenis pokažem takrat, ko uživam na igrišču in se zabavam. V dvoboju si poskušam dopovedati, da je rezultat vedno 0:0 ali 1:1, da ni nekega posebnega, odločilnega trenutka, in da moram igrati čim bolj sproščeno. To, da pa sem osvojil mladinski grand slam, pa je nekaj, o čemer sanja vsak otrok, ki prime lopar. Da imaš svoje ime zapisano na grand slam pokalu, ob vseh teh velikanih tenisa … To je res nekaj posebnega. Najbolj ponosen sem na mentalni del. Ves turnir sem bil zelo zbran in fokusiran. Vsak dan, vsak krog. Zelo malo sem uporabljal telefon, skušal sem se osredotočiti samo na tenis, varčevati z energijo in ostati miren.« Da se zabavam, da uživam … Najbolj sem ponosen na to, da sem bil zbran in osredotočen … Nisem uporabljal telefona …
Žiga Šeško je mladenič, ki res uživa v tem, kar dela. Rad ima tenis. Rad ga igra. S prijatelji, s tekmeci, z očetom, bratom, z naključnim rekreativcem na litijskem igrišču. Šeško je mulc iz soseske, ki pač igra tenis. Nič drugega. Njegovi prijatelji so dobri v drugih stvareh – eni v matematiki, drugi pri 'šraufanju' avtomobilov, tretji imajo radi knjige. To je pač svet mladostnikov. In Žiga Šeško ni nič drugačen od ostalih najstnikov. No, malce je, saj res vrhunsko igra tenis.
In Žiga, če se boš še naprej smejal tako iskreno, kot si se včeraj, potem boš ujel prihodnost tako, kot si želiš. Verjemi.
