Stopil je pod skupno streho z gospodarstvom in turizmom, kar je še najbolj naraven položaj športa v državni strukturi. Končno so se tudi znatno povečala finančna sredstva za šport na vseh področjih – od vrhunskega športa do rekreacije, parašporta ali pa športa starostnikov. Toda treba je urediti še precej stvari in odgovore je podal predsednik vlade dr. Robert Golob.
Na nedavnih zimskih olimpijskih igrah Milano Cortina 2026 so nas razvajali smučarski skakalci, ki so osvojili štiri kolajne. Ostali so nastopili povprečno. Slovenske športnike je na največjem odru na svetu spremljal cel svet. Kaj to pomeni za našo državo?
Olimpijske igre so vedno nekaj posebnega in jih težko primerjamo s kakšnim drugim svetovnim prvenstvom oziroma tekmovanjem. Tokrat mi čas žal ni dopuščal, da bi spodbujal naše športnike na igrah, za kar mi je zelo žal. Sem pa na olimpijskih igrah predlani v Parizu začutil pravi olimpijski duh, ki ni samo tekmovanje. Čeprav je tekmovanje pomembno, je pomembno tudi druženje in olimpijske vrednote, med njimi predvsem prizadevanja za mir in enakopravnost v svetu. Tam sem videl reprezentanco beguncev, reprezentanco Palestine in takrat sem se zavedel, koliko olimpijske igre pomenijo celemu svetu. Ker so olimpijske igre nekaj posebnega, tudi rezultate z olimpijskih iger presojamo drugače in pritisk na športnike je drugačen. In ravno na najpomembnejšem odru slovenski športniki blestijo. S štirimi kolajnami smo bili odlični tudi na teh olimpijskih igrah. Štiri kolajne so bleščeče, kar je zagotovo največji dokaz vrhunskosti slovenskega športa. Tega, kar zadeva globalno prepoznavnost, ne moremo meriti z ničimer.
Slovenija ima res ogromno izjemnih športnikov. Če začnemo pri Luki Dončiću, pri katerem ste bili na obisku...
Upam, da bom še kdaj.
Zdaj boste morali v Los Angeles, saj ste bili vi v Dallasu.
Toda Lakersi bodo morali prej priti do finala lige NBA.
Torej hodite samo na finala?
Ne (smeh). Takrat sem bil v Dallasu na finalu, za Lakerse pa si želim, da bi prišli vsaj v finale zahodne konference.
Torej ste resen košarkarski navdušenec?
Bil sem košarkarski navijač še v času zlate generacije jugoslovanske košarke. Z veliko strastjo sem spremljal tudi slovensko reprezentanco, ki ji je res le malo zmanjkalo za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni. Takrat sem bil zelo aktiven navijač, kasneje nekoliko manj. Po Istanbulu in slovenskem zlatu na evropskem prvenstvu pa zelo intenzivno spremljam košarko. Seveda pa ne spremljam samo košarke. Bil sem na nogometnem evropskem prvenstvu v Nemčiji, na OI v Parizu sem si ogledal rokometno in odbojkarsko tekmo Slovenije ter tekmo v kajaku.
V OZN so vsi vedeli za slovenske kolesarje
Obrabljena fraza je, da so športniki največji ambasadorji Slovenije.
Nikakor ni obrabljena, ravno nasprotno, to popolnoma drži. Športniki so tisti, ki ime Slovenije prvi in najdlje ponesejo v svet. Naj vam ponazorim s konkretnim primerom. Leta 2024 sem bil na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku. Ko sem se po hodnikih srečeval z voditelji in diplomati ter z njimi izmenjal kakšno besedo, so pogovori zelo hitro nanesli na Slovenijo. Zanimivo, da smo se tam pogovarjali izključno o slovenskih kolesarjih. Vsi so vedeli zanje. Sredi New Yorka je bil Tadej Pogačar. Govorimo o Združenih državah Amerike, kjer imajo sami vrhunske športnike in kjer pogosto verjamejo, da so v marsikaterem športu najboljši na svetu. Pa so kljub temu natančno vedeli, kdo je Pogačar in kdo je Dončić. In prepričan sem, da je v Evropi podobno z družino Prevc.
Ste na to ponosni?
Seveda sem ponosen. O slovenskih športnikih v tujini mi ne govorijo le politiki, o njih mi govorijo povsem običajni ljudje. Takrat se zaveš dveh stvari: koliko ugleda in prepoznavnosti naši športniki prinašajo Sloveniji in koliko osebnega ponosa ob tem začutiš kot Slovenec. Želim izpostaviti, da športniki na nek način odpirajo vrata tudi nam, politikom. Slovensko kolesarstvo je najlepši primer tega. Prav zato sem bil lani tudi med podeljevalci na Dirki po Franciji. Vsi, od organizatorjev do vodstev ekip, zelo dobro vedo, kaj Slovenija ta trenutek pomeni v svetovnem kolesarstvu.
Imamo šport v genih? Mešanico balkansko-slovanske in germanske krvi? V čem je skrivnost slovenskih športnih uspehov?
Težko verjamem, da je to še lahko naključje. Pri posameznih športnikih bi morda še lahko rekli, da gre za izjemne talente, za srečno generacijo. Ko pa imaš hkrati vrhunske posameznike in zelo dobre reprezentance v ekipnih športih, naključij ni več.
Verjetno je nekaj tudi v našem športnem DNK-ju, morda res kombinacija balkanske športne drznosti in germanske discipline. A še pomembnejše od tega je sistematično delo. Slednje ni odvisno od posamične vlade ali trenutne politike. Slovenija desetletja sistematično vlaga v šport. Od otroškega in mladinskega pogona do vrhunskega športa. Ne bom trdil, da smo najboljši pri vlaganjih, a očitno nekaj delamo prav. V tem mandatu smo naredili dodatne korake, predvsem pri krepitvi javnega sektorja v športu, da iz široke baze lahko zrastejo šampioni. Vedno sem z veseljem poslušal zgodbe naših vrhunskih športnikov, ki se poleg staršev spomnijo tudi svojih prvih klubskih trenerjev. To je temelj. To je dokaz, da uspehi športnikov niso muha enodnevnica, ampak rezultat načrtnega dela z najmlajšimi. Tako delo želimo nadaljevati, zato delamo na področju infrastrukture in tudi na programih za športnike po koncu kariere. S tem dajemo športu več stabilnost in varnosti. Šport v Sloveniji razvijamo kot strateško dejavnost.
Želeli so slišati za naš primer, ki je lahko zgled mnogim
O teh stvareh ste govorili tudi na zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja v Lozani. Očitno ste eden redkih slovenskih predsednikov vlade, ki mu je šport blizu.
Imel sem srečo, da sem bil kot mlad aktiven športnik, reprezentant nekdanje Jugoslavije v kajaku na divjih vodah. Kot otrok, mladinec in član sem na lastni koži občutil, kaj pomeni javna infrastruktura, ki ti omogoči, da se resno posvetiš treningu. Hkrati se naučiš vsega, kar ti plemenitega daje šport in to lahko neseš naprej v življenje. Kljub temu, da je kajakaštvo posamični šport, sem se naučil ekipnega duha, saj tudi v kajaku potrebuješ skupino, da napreduješ. Šport me je naučil, da se moraš marsičemu odreči ter trdo in vztrajno delati, če želiš uspeti. Tudi takrat, ko ti ne gre najboljše. Te lekcije so mi zelo koristile na kasnejši profesionalni poti. Prepričan sem, da ne bi dosegel tega, kar sem, če ne bi imel teh lekcij iz otroških in mladostniških dni, ko sem bil aktiven športnik. Zato šport tako cenim. Tudi v gospodarstvu sem vedno podpiral šport, posebej mladinske programe, ker tam nastajajo temelji. Posebno priznanje za Slovenije pa je bilo vabilo takratnega predsednika MOK Thomasa Bacha v Lozano, kjer sem lahko kot predsednik vlade predstavil slovenski model športa. Drugih predsednikov vlad tam ni bilo. Želeli so slišati naš primer, primer države, ki je lahko zgled mnogim. In to ni priznanje meni, ampak Sloveniji.
Veliki športni dogodki so za šport pomembni. Slovenija jih ne gosti malo in država namenja temu lepa sredstva.
V tej vladi glede tega nimamo velikih dilem. Ko pridejo pobude športnih zvez, organizatorjev ali Olimpijskega komiteja Slovenije, jih obravnavamo resno in z zaupanjem. Ob tem moram poudariti, da je zdajšnje vodstvo OKS zelo uspešno in ambiciozno. Doslej se je vedno pokazalo, da imajo mednarodne športne prireditve za državo in družbo zelo pozitivne učinke, od splošne promocije države do gospodarskih in turističnih koristi. Zato bomo s takšno politiko nadaljevali. Slovenijo že danes aktivno promoviramo kot državo, ki zna organizirati velike športne dogodke. In prav ti dogodki ustvarjajo multiplikativne učinke za celotno državo.
Grand Depart? Izjemno odmeven začetek Dirke po Franciji v Sloveniji?
Pogovori o Grand Departu potekajo zelo resno. Začeli smo jih že lani na Touru, ko smo organizatorjem predali pismo o nameri za organizacijo velikega starta. Danes smo precej bližje točki, ko bomo to lahko tudi dokončno potrdili. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih mesecih dosegli dogovor, da se bo leta 2029 Dirka po Franciji začela v Sloveniji. To je več kot le ena etapa. Govorimo o treh uvodnih etapah in o tem, da bi bila cela kolesarska karavana pri nas skoraj teden dni. To pomeni, da bo ves svet spremljal slovenske naravne lepote. Tak dogodek ni pomemben samo z vidika promocije. Ima konkretne učinke na gospodarstvo, turizem in dolgoročno prepoznavnost naše države. In to je priložnost, ki jo želimo izkoristiti.
Sredstva za šport smo v tem mandatu podvojili
Šport je v Sloveniji prepoznan kot nekaj zelo pozitivnega. S športom se ukvarjajo tako otroci, mladostniki, ljudje v delovni dobi, starostniki in tudi invalidi. Slovenija prek programov spodbuja šport vse kategorije državljanov.
Želimo, in osebno v to trdno verjamem, da je gibanje pomemben sestavni del življenja. Šport je temu najbližje. Gibanje ni samo zdravo za telo, ampak sprošča duševno napetost, gibanje pospešuje druženje med ljudmi in tudi vzgaja. Je nekaj, kar spremlja človeka od otroštva do starosti. Prav to je bistvo slovenskega modela: široka kultura gibanja je temelj, na katerem potem lahko stoji tudi vrhunski šport. Ključno vlogo pri tem pa ima javna infrastruktura. Po tem se Slovenija razlikuje od marsikatere druge države. Če želimo, da je gibanje dostopno vsem, moramo zagotoviti kakovostno javno infrastrukturo, ki je dostopna, pogosto brezplačna ali po sprejemljivih cenah. Marsikje na svetu ni tako. V tem mandatu smo sredstva za šport podvojili. Vlagamo tja, kjer smo dokazano med najboljšimi na svetu. Šport je ena od naših strateških prednosti, in prav je, da to kot država tudi sistematično krepimo.
Vlaganje v šport posledično prinese tudi prihranek v zdravstveni blagajni.
Absolutno. In to zelo velik prihranek. Prepričan sem, da vsak evro, ki ga vložimo v telesno dejavnost in šport, pomeni več evrov prihranka v zdravstveni blagajni.
V vašem mandatu se je povečalo tudi zaposlovanje vrhunskih športnikov in trenerjev v javni upravi. To pomeni varnost.
Da, to pomeni varnost. Pogosto vidimo le tiste športnike, ki zaslužijo res veliko, in potem dobimo občutek, da so vsi vrhunski športniki finančno preskrbljeni. To še zdaleč ne drži. Večina tekmuje v panogah, ki ne prinašajo visokih zaslužkov, čeprav so ti športniki svetovni priznani in imajo vrhunsko kariero. Če želimo kot država imeti vrhunske športnike, jim moramo zagotoviti osnovno varnost. Zato smo povečali možnosti zaposlovanja v vojski, policiji in finančni upravi. Težimo k temu, da bi imeli vsi slovenski reprezentanti možnost stabilne zaposlitve, ki jim omogoča, da se osredotočijo na trening in tekmovanja, ne pa na eksistenčne skrbi. Še bolj pomembno pa je obdobje po koncu kariere. Športniki na vrhuncu življenjskih moči zaključijo eno pot in se morajo podati na drugo, povsem novo karierno pot. Ta prehod je lahko zahteven. Zato skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije vzpostavljamo karierni center, ki bo športnikom pomagal pri tem prehodu. Sprejeli smo tudi dodatek k športnim pokojninam, saj si tisti, ki smo jih kot družba slavili, smo nanje ponosni in ga imenujemo ambasador Slovenije, zaslužijo dostojno življenje tudi v starosti.
Ni preprosto nadomestiti takih sponzorskih sredstev
Denarja za šport ni nikoli dovolj, zato šport potrebuje sponzorje. Državna podjetja še pomagajo športu, marsikatero uspešno podjetje, predvsem, če je v tuji lasti, pa tega ne počne. Bi se tu dalo kaj narediti? Morda z davčnimi olajšavami za sponzorje?
Slovenija že ima nekatere davčne ukrepe, ki so usmerjeni k spodbujanju športa. Bolj kot dodatne davčne ukrepe bi veljalo več narediti na področju ozaveščanja vodilnih menedžerjev. Res je, da podjetja, ko preidejo v tujo last, sčasoma izgubijo interes za podporo športu. Ko pride do pritiska na dobiček, so sponzorstva med prvimi postavkami, ki se zmanjšajo. Ni preprosto nadomestiti takih sponzorskih sredstev. Kot menedžerju mi je bilo vedno lažje podpreti okolje, kjer sem deloval sam oziroma moji zaposleni ali reprezentanco, ki povezuje celotno državo. Morda bi lahko več naredili tudi pri spodbujanju domačih, uspešnih podjetnikov, da športu namenijo več podpore. Verjetno bi bilo treba tudi medijsko podpreti take primere dobre prakse. Kar zadeva tuje multinacionalke, je treba razmišljati drugače. Težko je pričakovati, da bodo neposredno podpirale lokalne klube. Rešitev bi bila lahko v sodelovanju z Olimpijskim komitejem ali panožnimi zvezami, ki bi prek nacionalnih projektov usmerjali tudi na lokalno raven. O teh možnostih se moramo usesti z vodstvom OKS in skupaj poiskati modele, kako motivirati velika, tudi tuja podjetja, da v večji meri podprejo slovenski šport.
Večina športnikov v Sloveniji deluje kot samostojni športni delavci. Obremenitve so visoke in pri višjih zneskih je obremenitev tudi za delodajalce visoka. Za letno plačo milijon evrov mora slovenski klub plačati dva milijona.
V klubskem športu v Sloveniji je zelo malo posameznikov, ki so visoko plačani. Slovenski davčni sistem ni naravnan na zelo dobro plačane posameznike. Tu so dajatve zelo visoke. Imeli smo pobudo, da bi poskušali najti rešitev, da bi bili ti izjemni posamezniki oziroma klubi primerljivi na mednarodni ravni in da bi bile davčne obremenitve primerljive z mednarodno konkurenco. Zaenkrat zaradi ustavne enakosti še nismo našli rešitve, ki bi jo lahko učinkovito implementirali. Zavedamo se problema in iščemo rešitve. Če jo najdemo, bom podprl to, da se tudi čim prej izpelje.
Prevečkrat se lahko zlorabi originalno delo
Medijski zakon je bil sprejet lani jeseni. Še vedno je nekaj stvari, ki bi jih morali urediti predvsem na področju avtorskih pravic za pisano besedo. Tudi na ravni Evropske unije. Danes lahko vsak vzame vse, kar hoče. Glasba ima to dobro urejeno.
Avtorske pravice se urejajo na ravni EU, res pa je, da vsak lahko dela, kar hoče. Avtorske pravice na področju medijev in družbenih omrežij niso urejene. Prevečkrat se lahko zlorabi originalno delo, z njim se počne, kar se hoče, in to je moteče za vse. Nisem strokovnjak za to področje, bomo pa zagotovo od prihodnjega kulturnega ministra ali ministrice pričakovali, da se do tega opredeli. V sprejetem medijskem zakonu so pomembne spremembe, ena takih sprememb je, kako podpreti tradicionalne medije. Na kakšen način tradicionalnim medijem omogočiti, da še naprej opravljajo svoje poslanstvo.
Mislite, da Slovenija potrebuje športni časopis?
Ob vseh uspehih slovenskih športnikov bi bil iskreno vesel, če bi imeli športni časopis vsak dan. Ali je to izvedljivo zgolj za slovenski trg ali bi moral nagovarjati širši prostor, o tem ne bi špekuliral. Menim pa, da bi se bilo vredno vrniti k ideji dnevne športne izdaje. Šport se dogaja danes. Čez en teden so bile vmes že tri tekme. Tudi jaz spremljam šport vsak dan, pogosto večkrat na dan. Morda je rešitev v modelu, ki bi zmanjšal stroške tiska in distribucije ter omogočil sodobno, vzdržno obliko dnevnega športnega medija.
In še malce bolj osebno – kako se vi ukvarjate s športom? Greste v fitnes, igrate košarko, odbojko, tečete ... ?
Žal za ekipni šport nimam časa, ker imam prenatrpan urnik. Poleti sem bistveno bolj aktiven kot pozimi. Takrat veliko plavam, pa tudi v kajak rad sedem. Pozimi še za smučanje ne najdem več časa, čeprav sem včasih res veliko smučal. Čez leto pa se trudim gibati, kolikor se le da, poskusim z vsaj 20 minutno jutranjo vadbo. Ukvarjam se s kalisteniko, vadbo z lastno težo in majhnimi utežmi. To je to, da obdržim formo.
Nekaj bomo naredili na davčnem delu
Ste disciplinirani?
Želel bi biti še bolj. Če mi uspe trenirati vsak dan, se počutim izjemno dobro. Če pa sem cel teden brez jutranjih vaj, se počutim zelo slabo. Včasih sem hodil v fitnes zvečer, zdaj pa mi ravno jutranja vadba da energijo za cel dan. To je najboljši način za prebujanje telesa in možganov.
Redna vadba vam torej olajša naporno delo?
Zagotovo. Šport in prehrana. Kombinacija tega je ključno za zdravo življenje.
Boste v naslednjem mandatu naredili nekaj takega za šport, o katerem trenutno še ne vemo nič?
Kot rečen, sredstva za šport smo v tem mandatu podvojili. Čaka nas še, da nekaj naredimo na davčnem delu. Kot sem že povedal, iščemo rešitve, to je pomembno, da uredimo. Poleg tega z OKS res dobro sodelujemo in delamo na več projektih. Ena takih stvari, o kateri se pogovarjamo, je, kako slovenskim reprezentantom, ki igrajo v tujini, zadnje leto ali dve pred upokojitvijo omogočiti igranje v slovenskih klubih. To je projekt, ki ga je udejanjila odbojkarska zveza, lahko pa bi ga tudi v drugih športih. Ta projekt me zelo veseli. Lep zaključek športne kariere, da ga narediš pred domačim občinstvom, hkrati pa svoje izkušnje deliš z mladimi, ki morda šele vstopajo na pot vrhunskega športa.
