Zaradi poškodbe nog in zaslužene upokojitve njenega konja je morala s treningi za nekaj časa zaključiti. Ta prelomnica ji je odprla vrata novim športnim izzivom – v zadnjih dveh letih se je posvetila boksu, pred kratkim pa je začela s športnim streljanjem. Občasno pa se še vedno druži s konji in tudi jaha, saj ji ti trenutki veliko pomenijo.
Kaj točno je dresurno jahanje?
Dresurno jahanje je ena izmed disciplin konjeniškega športa in hkrati ena od treh olimpijskih konjeniških disciplin, pri kateri jahač s treningom spodbuja gibčnost, ravnotežje, poslušnost in zbranost konja. Konj in jahač skupaj izvajata natančno določene vaje oziroma figure, ki so del predpisanega programa različnih težavnostnih stopenj, pri čemer se ocenjujejo njuna usklajenost, natančnost in kakovost izvedbe. Cilj dresurnega jahanja je doseči harmonično sodelovanje med konjem in jahačem, sproščenost ter elegantno gibanje konja. Dresura je tudi ena od temeljnih osnov pri ujahovanju mladega konja.
Kaj te je prvotno pritegnilo prav k dresurnemu jahanju, med vsemi disciplinami, ki jih konjeništvo ponuja?
Ker zahteva veliko potrpežljivosti, doslednosti in zavedanja vsakega najmanjšega giba. Všeč mi je, da se uspeh ne meri v hitrosti ali moči, ampak v eleganci, usklajenosti in zaupanju, ki ga zgradiš s konjem skozi leta treninga. V določenem obdobju me je pritegnilo tudi preskakovanje ovir, predvsem zaradi adrenalina, ki ga prinaša, a prav skozi fine detajle in mirno delo v dresuri sem začutila tisto pravo globino odnosa s konjem. To je osnova, ki ti pomaga tudi pri drugih disciplinah, saj konju in tebi omogoča, da delujeta kot eno.
Dresura pogosto deluje zelo elegantno in umirjeno navzven, ampak kako fizično in mentalno zahtevna je v resnici za jahača?
Res deluje elegantno in umirjeno, a je v resnici precej zahtevna. Jahač potrebuje dobro telesno pripravljenost in moč, da ohranja ravnotežje in natančno vodi konja skozi zahtevne gibe. Poleg tega zahteva popolno zbranost in koncentracijo, saj moraš spremljati vsak najmanjši gib konja, usklajevati svoje ukaze in reagirati na njegove odzive. Prav ta kombinacija telesne kontrole in miselne osredotočenosti naredi dresuro tako zahtevno, saj je cilj, da vse skupaj deluje mirno, tekoče in brez napora, čeprav za tem stoji ogromno tehničnega znanja, usklajenosti in vaje.
Kako si usklajevala vsakodnevne večurne treninge s konjem z ostalimi obveznostmi v življenju?
Usklajevanje treningov z ostalimi obveznostmi je bil včasih kar izziv, ki je zahteval dobro organizacijo in disciplino. Svoj dan sem si vedno skrbno načrtovala, da sem lahko uskladila treninge, šolo, kasneje službo in prosti čas. Ker sem zelo rada preživljala čas s konji, sem jim vedno skušala dati prednost, pa čeprav je to pogosto pomenilo tudi kakšno zgodnje vstajanje ali odpovedano popoldne.
Kaj te je spodbudilo, da si začela trenirati boks – in kaj ti ta šport daje, kar morda jahanje ni?
Po poškodbi nog sem iskala šport, ki bi bil bolj dinamičen in bi mi pomagal celostno okrepiti telo. Boks mi je bil že od nekdaj všeč, a prej zanj nikoli ni bilo časa. Privlačita me predvsem njegova intenzivnost in adrenalin. Medtem ko je jahanje večinoma umirjeno in zahteva veliko potrpežljivosti, mi boks ponuja drugačno vrsto izziva – je hiter, fizično naporen ter zahteva veliko moči in vzdržljivosti. Omogoča mi, da sprostim energijo in se fizično razbremenim, česar mi jahanje v taki obliki ne nudi.
Športno streljanje je precej drugačno od jahanja in boksa – kaj te pri njem pritegne, kaj te izziva?
Športno streljanje je res povsem drugačno od jahanja ali boksa. Pri dresuri usklajuješ gibanje s konjem, pri boksu pa gre za hitro odzivanje in moč, medtem ko je pri streljanju ves fokus na meni – nadzoru dihanja, koncentraciji in natančnosti. Ker sem v športnem streljanju šele začetnica, mi ta šport predstavlja nov izziv, ki me uči samokontrole na popolnoma drugačen način kot ostala dva športa.
Se ti zdi, da se kaj iz dresure prenaša tudi v druge športe, kot sta streljanje ali boks? Npr. fokus, disciplina, občutek za gibanje?
Ja, definitivno. Dresura me je naučila natančnosti in discipline, kar pride prav tudi pri streljanju in boksu. Naučila me je tudi, kako pomembni sta vztrajnost in potrpežljivost, saj brez doslednega in rednega treninga napredka preprosto ni.
Kaj si se o sebi naučila skozi vsa ta leta treniranja različnih športov?
Spoznala sem, da sem veliko bolj vztrajna in disciplinirana, kot sem si sprva mislila. Naučila sem se tudi, kako pomembno je zaupanje vase in svoje sposobnosti, pa tudi to, da napredek ni vedno takojšen, ampak zahteva potrpežljivost in trdo delo.
Kako ti šport pomaga pri vsakdanjem življenju in kako pri delu – tako mentalno kot fizično?
Šport mi pomaga ohranjati vzdržljivost in me uči osredotočenosti, discipline in vztrajnosti, ki jih uporabljam v vsakdanjem življenju in delu. Poleg tega sem ugotovila, da mi šport pomaga bolje obvladovati stres in ostati zbrana tudi v težkih trenutkih. Daje mi tudi motivacijo, da se vedno znova izboljšujem.
Kaj pa če bi danes spet začela tekmovati – v katerem športu bi se najbolj videla in zakaj?
Še vedno se vidim predvsem v dresurnem jahanju, vendar z bolj načrtovanim in premišljenim pristopom, kjer bi bili treningi res usmerjeni k tekmovanjem. Pri tem bi mi bilo zelo pomembno, da je dobrobit konja vedno na prvem mestu. Pridobiti zaupanje takšne živali je zame nekaj posebnega in ko mi konj zaupa ter skupaj doseževa uspeh, je to neprecenljiv občutek, ki me vedno znova navdihuje.
