Na dopinškem testu je padla v dneh, ko je svetovno prvenstvo Ironmen 70,3 v Novi Zelandiji končala na četrtem mestu. Kot je dejala, je imela v sebi minimalno količino prepovedane substance, po njenih besedah podobno, kot bi ščepec soli vrgel v olimpijski bazen. Torej, tako malo, da ji ne bi prinesla nobene koristi. "Čim sem izvedela, sem osupnila. Nisem imela pojma, kaj ta snov sploh je in kako je prišla v moje telo."
Imogen se je obrnila k strokovnjakom, preiskava in raziskava pa sta pokazali, da je ligandrol užival njen partner, ne da bi to ona vedela, da bi pač izboljšal svojo fizično pripravljenost. "Oba sva poslala vzorec las v laboratorij, rezultati pa so pokazali, da sem jaz negativna, on pa pozitiven na ligandrol," je razlagala 31-letna tekmovalka.
Zatem sta s partnerjem sestavila časovnico dogodkov in ugotovila, da sta imela v kritičnih dneh, ko je padla na dopingu, večkrat spolne odnose. Nekaj dni pred tem in nekaj dni po tem je bila negativna. Z odvetniško ekipo so prišli do zaključka, da je prepovedana substanca v njeno telo prišla s prenosom telesnih tekočin.
Triatlonka, ki je na triatlonih serije Ironmen 70,3 že večkrat stala na zmagovalni stopnici, sicer pa je tudi evropska prvakinja iz leta 2019 v tej disciplini, je še dodala, da doping kontrole razume z vso resnostjo, da verjame v neomadeževan šport, da je vselej doslej bila negativna, zato je ta primer zanjo nočna mora. "Ta dopinški primer me je zlomil."
Imogen je angažirala ekipo najboljših strokovnjakov in odvetnikov, s pomočjo katerih bo skušala dokazati svojo nedolžnost v tem primeru.
Za zdaj velja, da je četrto mesto iz Nove Zelandije pod vprašajem. Jasno, tudi denarna nagrada, ki ji pripada, ter točke za svetovno lestvico, na kateri sicer zaseda sedmo mesto. Če v pritožbi ne bo uspešna, jo bodo za nekaj časa umaknili iz tekmovanj, njeni načrti za leto 2025 bodo propadli, vprašljivo je tudi nadaljevanje kariere.
