Ljubljana, 22. november 2024 – Včeraj se je v Alpskem smučarskem muzeju v Begunjah na Gorenjskem odvila okrogla miza z naslovom Smučanje: Naša dediščina, naša prihodnost – pozitivni učinki športa na zdravje, gospodarstvo in turizem. V okviru razprave so strokovnjaki poudarili tako pozitivne učinke preživljanja časa na snegu, kot tudi pomembnost vlaganj v smučarsko infrastrukturo, ki bodo pripomogla k nadaljnjemu razvoju slovenskega smučarskega turizma in športne kulture.
Na dogodku so sodelovali Dejan Plastovski, generalni direktor Direktorata za šport na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije, Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev, Andreja Štelcar dr. med., specialistka pediatrije in neonatologije ter Filip Flisar, slovenski smučar v disciplini smučarski kros. Pogovor je vodil Leon Korošec, direktor športne divizije Elan.
»Šport je ena redkih stvari, ki nas združuje in prinaša pozitivo. Izjemno pomembno pa je, da to pokažemo tudi otrokom, da začutijo strast do športa,« je na začetku izpostavil Dejan Plastovski, generalni direktor Direktorata za šport na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Slovenci od nekdaj veljamo za smučarski narod in malokdo pozna zgodovinske razsežnosti smučanja, ki segajo več kot 400 let nazaj, ko je Janez Vajkard Valvasor kot prvi na svetu opisal vijugasto smučanje v Sloveniji. Ta edinstvena dediščina ni zgolj zgodovinska posebnost, temveč osnova, na kateri Slovenci gradimo svoj ugled v svetu športa in turizma. Smučanje je postalo nepogrešljiv del našega kulturnega in gospodarskega okolja, saj povezuje rekreacijo, turizem in globalno prepoznavne blagovne znamke.
»Gre za zgodovinske momente, ki jih moramo gojiti. Zato se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo in resnično bi želeli ustvariti pogoje, da smučanje ponovno postane gonilo nacionalnega športa,« pojasnjuje Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije. »Smučarska zveza Slovenije ne združuje zgolj vrhunskih športnikov, temveč predvsem klube, ki se ukvarjajo z mladino in otroci. In naše poslanstvo je skrbeti za njih,« dodaja.
O pomenu vlaganj v smučarsko infrastrukturo je Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev dejal, da so vlaganja v žičničarsko infrastrukturo ključnega pomena. »To je največji multiplikator vsem ostalim dejavnostim – če bomo naredili pogoje za sodobna smučišča, bomo naredili pogoje za vse ostalo, kot je gostinstvo, turizem in to bo k nam privabilo tudi turiste.«
Andreja Štelcar, dr. med., je poudarila, da smučanje pozitivno vpliva na psihološki in motorični razvoj otrok saj ne gre zgolj za en šport, temveč združuje veliko športov. »Ko otroci začnejo smučat, ne smučajo samo pozimi, s kondicijo se ukvarjajo tudi poleti, ko njihovi treningi vključujejo tek, plavanje, kolesarjenje. Iz vidika motoričnega razvoja je to za otroke zelo pomembno. Smučanje vidim kot optimalni šport, ker dobijo otroci osnove mešanega športa in se potem lažje usmerijo. Poleg tega pa je preživljanje časa v naravi, eden najboljših načinov »digitalnega odklopa«, ki ga dandanes tako zelo potrebujejo.«
Direktor Smučarske zveze Slovenije Uroš Zupan je predstavil vseslovenski projekt Šolar na smuči, ki učencem osnovnih šol omogoča brezplačen sistematično voden smučarski dan. »V letošnjem letu bomo na smuči spravili več kot 10.000 otrok, to je polovica generacije. Naš cilj je vrniti zimsko šolo v naravi, saj verjamemo, da imamo vsako leto pogoje, ki bi to omogočili,« dodaja.
»Smučanje se lahko zgodi zgolj, če imamo smučarsko infrastrukturo, hkrati pa ta infrastruktura omogoča trajnosten in uravnotežen turizem, saj poleti nudi mnogo možnosti tako za kolesarski kot pohodniški turizem na višji ravni. V lanskem letu smo s preko 80 milijonov investicij postavili temeljne za nadaljnji razvoj gorskih centrov ter s tem zimskega in letnega turizma. Ključno pa je, da se ohranijo manjša, lokalna smučišča, to je baza, valilnica mladih,« izpostavlja Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev.
Filip Flisar, slovenski smučar v disciplini smučarski kros je delil tudi osebno zgodbo o svoji ljubezni do smučanja in povedal, kako to ljubezen do športa prenaša na svojo hčerko: »Smučanje je zame več kot le šport – je način življenja, ki mi omogoča, da se povežem z naravo, izzovem samega sebe in doživim nepopisno svobodo. To strast poskušam prenesti tudi na svojo hčerko, saj verjamem, da ji bo smučanje nudilo nekaj, kar ne moreš dobiti nikjer drugje. Ko jo vidim, kako uživa na smučeh, se zavedam, koliko veselja in radosti prinaša ta šport. Smučanje ni le tekmovalni šport, gre za to, da iz tega športa potegneš mnogo več – osebno rast, vztrajnost, disciplino in spoštovanje do narave. To so vrednote, ki jih želim deliti z mladimi, saj verjamem, da je šport ključ do njihovega razvoja. Trudim se biti vzor, jim pokazati, da ni pomembno samo doseči vrha, temveč tudi uživati v procesu, v vsakem trenutku na smučeh.«
»Smučanje je predvsem družinski šport, ki povezuje in to bo tudi ostal. Država je vedno skrbela, da se to sistemsko podpre in tudi tokrat je smučanje uvrstila med enega izmed dveh športov, ki imata državni pomen,« je zaključil Dejan Plastovski, generalni direktor Direktorata za šport na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Slovenija je dežela z bogato zgodovino in ambiciozno prihodnostjo v smučarskem športu in vsi sogovorniki so se strinjali, da je potrebno nadaljevati z inovacijami in promocijo smučanja kot dostopne, trajnostne in medgeneracijske športne dejavnosti. V Elanu si zato prizadevajo, da s podobnimi dogodki ne le ozaveščajo o pozitivnih učinkih preživljanja časa na snegu, temveč tudi namenjajo čas razpravi o pomembnih izzivih smučarskih športov in s tem prispevajo k iskanju rešitev za nadaljnji razvoj smučanja v Sloveniji.
Več informacij:
press@elan.si
