Novi trendi, novi viri požarov

Gostje dogodka Pripravljeni na (ne)predvidljivo: ko doma zagori in drugi prisotni strokovnjaki so predstavili podatke o možnih vzrokih in škodi zaradi požarov, ki se vnamejo v zaprtih prostorih. Izpostavili so preventivne ukrepe, ki so več kot dobrodošli tudi ob začetku kurilne sezone, in prikazali, kako ravnati, ko v hiši zagori.

Med kuhanjem ne zapuščajmo kuhinje
Luka Jezeršek, priznani kuharski mojster, poudarja pomen požarne varnosti in nujnost stalne prisotnosti v kuhinji med kuhanjem. Po njegovih besedah je večina požarov v kuhinji posledica nepazljivosti pri segrevanju olj in maščob, vžig ognja in nastanek požara pa lahko prepreči pokrovka na posodi med segrevanjem. Jezeršek priporoča redno čiščenje kuhinjskih aparatov in urejenost delovnih površin, pravilno uporabo električnih naprav in previdno shranjevanje vnetljivih snovi, kot so kuhinjske krpe, stran od virov toplote. »Ker nesreča nikoli ne počiva, je vedno pametno imeti na dosegu roke gasilni aparat ali odejo za gašenje požara,« svetuje Jezeršek.

Tudi baterije lahko zagorijo
»Prižganega štedilnika, pečice, grelnika vode, fondija, opekača in drugih naprav ne puščajte brez nadzora,« priporoča inštruktor v gasilski šoli in reševalec Boštjan Triler. Ob začetku kurilne sezone poziva k dobremu vzdrževanju grelnih sistemov za bivalne prostore, pri čemer ne gre zanemariti podatka, da je najpogostejši vzrok smrti zaradi zastrupitev ravno zastrupitev s CO. Triler je delil nekaj izkušenj s terena in opozoril še na možnost vžiga naprav z litij-ionsko baterijo: »Polnite jih le, ko ste prisotni v prostoru in jih medtem večkrat preverite. Polnjenje prenehajte, če zaznate pekoč vonj ali vonj po zažganem, opazite dim ali pregrevanje naprave.«

Zakaj lahko zagori e-skiro?
Na možnost vžiga električnih naprav, ki jih uporabljamo ali polnimo doma, opozarja tudi Andrej Pečjak, pionir elektromobilnosti v Sloveniji in direktor podjetja Metron inštitut. »Veliko teh naprav ima vgrajene litijeve baterije, vse pa imajo polnilce, ki so lahko nevarni. Polnilec se lahko pregreje, plastika se stopi in v najslabšem primeru vžge,« pojasnjuje Pečjak. Posebno nevarnost predstavlja polnjenje električnih skirojev in baterij za električna kolesa, še zlasti poceni in nekakovostnih. O možnem vžigu e-avtomobilov pa pravi: »Požarno varnostno tveganje bistveno bolj kot baterijsko gnana vozila predstavljajo slabe instalacije, na katere priključujemo polnilne postaje za polnjenje tovrstnih vozil.«

Število požarov zaradi vžiga e-mobilnih sredstev, ki jih polnimo z litij-ionskimi baterijami, se je od leta 2020 po ocenah strokovnjakov povečalo za 20 do 30 odstotkov. V zadnjem obdobju se je pojavilo tudi vprašanje požarov sončnih elektrarn, ki so nameščene na strehah vse več objektov.

Nevarnost za nastanek požara na komponentah sončnih elektrarn predstavljajo poškodovani moduli, oksidirani spoji na električnih instalacijah, kabelske povezave, pregrevanje razsmernikov in baterijski hranilniki električne energije. Težava se pojavi, ko so ob naštetih komponentah sončne elektrarne tudi druge gorljive snovi (ostrešje, strešna kritina ipd.), ki se lahko vžgejo, v študiji o požarni varnosti sončnih elektrarn navaja Aleš Jug iz Slovenskega združenja za požarno varstvo. Nekaj zadnjih študij kaže, da lahko namestitev fotovoltaičnih panelov na strehi povzroči hitro napredovanje požarov.

Manjše število, višji zneski škod zaradi požarov
Število in višina škod zaradi požarov stanovanjskih in gospodarskih objektov iz leta v leto niha. »Medtem ko je glede na število sklenjenih zavarovalnih polic v zadnjih letih opaziti trend upada števila škod teh požarov, pa je od leta 2020 višina škod, ki so jo povzročili požari stanovanjskih in gospodarskih objektov, narasla,« pojasnjuje Andrej Šircelj iz Službe za kakovost in odnose s pogodbenimi izvajalci v Zavarovalnici Triglav. »S preudarnim ravnanjem lahko zmanjšamo možnosti požara. Ker nesreča nikoli ne počiva in je ogenj nevarnost, ki lahko uniči vse naše imetje, je pomembno tudi ustrezno zavarovanje,« priporoča Šircelj.

Zavarovalnica Triglav je v letu 2022 zaradi požarov v objektih izplačala za okoli 10 milijonov evrov škode, kar je bilo dobrih 12 odstotkov vseh škod na ožjem premoženju. Statistično največ škod zaradi požarov na objektih beležijo decembra, torej v obdobju kurilne sezone in prazničnem času, ko posebno nevarnost za požar predstavljajo adventni venčki, lučke in svečke. Več o tem, kaj lahko zagori in kako ukrepati, si lahko preberete na tej povezavi.

V naravnih in drugih nesrečah lahko ostanemo brez doma, zato v zavarovalnici poudarjajo pomen zavarovanja nepremičnin. Zavedanje o tem je še vedno prenizko, kar kaže podatek, da tretjina nepremičnin v lasti fizičnih oseb še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost.

Ključno je, da si ljudje ob sklepanju zavarovanja vzamejo čas in premislijo tudi o tem, katere nevarnosti bi lahko njihov dom najbolj ogrozile in v kakšni meri. Na podlagi tega naj nato izberejo primerno zavarovanje. Pozorni naj bodo na to, ali so zavarovalna kritja za nevarnosti vključena in v kakšnem znesku so krita. Preverijo naj tudi, ali lahko zavarovalne vsote za posamezne nevarnosti povišajo, če ocenjujejo, da je to potrebno. Nenazadnje je pomemben tudi posvet z zavarovalnim zastopnikom oz. predstavnikom zavarovalnice, s katerim lahko razjasnijo morebitne dileme in pridobijo celovito informacijo o izboru zavarovanja, ki jim bo v največji možni meri zagotavljalo finančno varnost v primeru škode.