S prostovoljstvom na Ofemu do prvih delovnih izkušenj: V mestu vlada prijetno festivalsko vzdušje

V razpoznavnih vijoličnih majicah pomagajo na različnih področjih. Med domačini so večinoma dijaki, ki šele nabirajo prve delovne izkušnje, med tujci pa prevladujejo že izkušeni prostovoljci. Gergo Jaczko iz Madžarske je opravljal prostovoljsko delo že na Ofemu v Banski Bystrici na Slovaškem in je bil s to izkušnjo tako zadovoljen, da se jo je odločil ponoviti. Kot je povedal, tudi v Mariboru vlada zelo prijateljsko vzdušje. »Ena od prednosti je ta, da so si prizorišča blizu. Tudi Slovenci so zelo prijazni in odprti, v mestu vlada prijetno festivalsko vzdušje,« je dejal Gergo. Dejaven je v ekipi za izvajanje dopinške kontrole, sicer pa prostovoljci glede na svoje zanimanje in znanje pomagajo med drugim v akreditacijski pisarni, pri namestitvah, na športnih prizoriščih in tekmovanjih ter pri koordinaciji z olimpijskimi komiteji držav udeleženk. Dodatna pomoč so na področju protokola in slovesnosti, v športni vasi in pri usmerjanju udeležencev, sodelujejo pa tudi pri transportu, logistiki in medijskih storitvah.

Po besedah koordinatorice na oddelku za prostovoljstvo Tanje Veber so najmlajši stari 14 let, najstarejši pa več kot 70 let. »Izjemno hvaležni smo za tiste z več izkušnjami, ker jim je bilo mogoče v prvih dneh lažje. Veliko jih je iz Slovaške in so lani pomagali v Banski Bystrici, med Slovenci pa je veliko dijakov z mariborskih srednjih šol in za marsikoga je to prva delovna izkušnja. Tako se učijo delovnih navad in načel, na primer da pridem pravočasno, če zamujam, pa sporočim,« je pojasnila Vebrova.

Prostovoljcem v času Ofema pripadata dva topla obroka dnevno, zavarovanje za čas dela, brezplačen javni prevoz, pred začetkom dela so bili deležni tudi usposabljanja. Za tiste, ki niso blizu doma, so organizatorji uredili namestitev.

Prvi so začeli delati že teden dni pred začetkom Ofema. V vsakem trenutku se lahko obrnejo na svoje mentorje, ki tudi koordinirajo njihovo delo. Mentorica za prostovoljce, ki sodelujejo pri pripravi dogodkov v spremljevalnem programu festivala, je Monika Rajšp, ki ocenjuje, da prostovoljci dobro delajo in tako pomembno prispevajo k organizaciji festivala.

»Imajo ogromno dela, kar pa ne pomeni, da vmes ne najdejo tudi časa za sprostitev in zabavo. Delo je pravzaprav organizirano na način, da lahko tudi prostovoljci okusijo še druge vidike festivala in uživajo,« je dejala Rajšpova.

Ob koncu festivala bodo prostovoljci prejeli certifikat o opravljenem prostovoljskem delu s podpisom predsednika Evropskih olimpijskih komitejev Spirosa Kapralosa, ki jim bo lahko služil kot referenca na nadaljnji poklicni poti.

Posebne pozornosti bodo deležni tudi na sobotni zaključni slovesnosti Ofema. »Zaključna slovesnost je manj formalna kot otvoritvena. Prvi del je uraden, nato pa sledi zabava, ki je neke vrste zahvala tako športnikom kot prostovoljcem, ki so sodelovali na festivalu,« je pojasnila Tanja Veber.

Najbolj dragocena za posameznika je zagotovo nova izkušnja. »Kot prostovoljec si del dogajanja, iz prve vrste lahko občutiš naval čustev ob zmagi na tekmi ali pri podelitvi kolajn, prideš v stik z mladimi športniki in športom nasploh, dobiš nove prijatelje,« je naštela Tanja Veber.

Zanimanja za sodelovanje kot prostovoljec na Ofemu v Mariboru je bilo zelo veliko, številne prijave iz tujine so morali celo zavrniti. Pomoč prostovoljcev je po besedah Monike Rajšp neprecenljiva, saj si ne predstavlja, kako bi bilo mogoče brez njih izpeljati tako velik dogodek. »S svojim sodelovanjem prinašajo duh Ofema v nova okolja in odločilno prispevajo k živahnemu vrvežu v mestu. Ker sodelujejo tudi prostovoljci iz tujine, imajo mladi možnost spoznavati nove kulture in na ta način morda razbijejo kakšne stereotipe,« je povedala mentorica za prostovoljce.