Evropski Svet za varnost prometa (ETSC) je danes objavil novo poročilo o stanju varnosti cestnega prometa za leto 2022, ki ga pravkar predstavljajo v Bruslju. Slovenija je med 32 državami, ki jih poročilo analizira, med letoma 2021 in 2022 dosegla največji upad števila smrtnih žrtev in sicer za kar 25 %. Upad števila smrtnih žrtev je doseglo le 13 od obravnavanih 32 držav, še izpostavlja poročilo in dodaja, da povprečje EU27 znaša + 4 %. V desetletnem obdobju (2012-2022) pa je Slovenija z upadom števila smrtnih žrtev za -34,5% dosegla boljši rezultat od povprečja EU27, ki znaša -22 %. Dogodka v Bruslju se udeležuje tudi predstavnica Agencije za varnost prometa.
Poročilo navaja, da se je število smrtnih žrtev na cestah v EU lani povečalo za 4 %, na 20.679. Ta številka je še vedno za 9 % nižja kot leta 2019, zadnje leto pred pandemijo Covid-19, ki je močno spremenila obseg prometa, in obseg prometnih nesreč. ETSC ob tem opozarja, da bi bilo od leta 2019 potrebno 17,2-odstotno zmanjšanje, da bi dosegli cilje EU in Združenih narodov, da do leta 2030 prepolovimo število smrtnih žrtev na cestah. Nagrado za indeks uspešnosti cestne varnosti (PIN) za leto 2023 je ETSC prvič podelil Poljski. Država je v desetletnem obdobju, med letoma 2012 in 2022 zmanjšala število smrtnih žrtev na cestah za 47 %, večje zmanjšanje je dosegla le Litva (-60 %). Povprečno zmanjšanje v EU je bilo 22-odstotno.
Število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev je lani na Poljskem znašalo 50 umrlih na milijon, povprečje EU27 v 2022 pa znaša 46 umrlih na milijon prebivalcev. V Sloveniji je to povprečje boljše od EU27 in znaša 40,3 umrlih na milijon prebivalcev.
Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je ob objavi novega poročila izpostavila: »Dosežek Slovenije, ki ga izpostavlja poročilo, je za slovenske deležnike prometne varnosti močna zaveza za prihodnost. Trenuten trend stanja varnosti cestnega prometa je na ravni leta 2020, ki ga je zaznamovala epidemija Covid-19 z močnim upadom obsega prometa in posledično najmanjšim letnim številom smrtnih žrtev. Stanje je tudi boljše kot v enakem obdobju preteklih desetih let, pri čemer pa trend hudo telesno poškodovanih žal ne sledi. Pred nami je še dobra polovica leta, dolgo obdobje, ko se lahko trend najhujših posledic, kljub stalnim preventivnim aktivnostim in nadzoru, tudi obrne. Zato na javnost ponovno naslavljam poziv k odgovorni in varni udeležbi v prometu, s posebno skrbnostjo do najbolj ranljivih udeležencev.«
Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa, je ob objavi poročila dejal: »Za Evropo kot celoto je potrebno več dela na ravni EU in na nacionalnih ravneh. Sveženj varnosti v cestnem prometu, ki ga je Evropska komisija napovedala marca, uvaja nekaj pozitivnih sprememb pri izdajanju vozniških dovoljenj in bi lahko izboljšal čezmejno izvrševanje. Dobrodošla je tudi nova pobuda za omogočanje čezmejnega priznavanja prepovedi vožnje. Zdaj je na državah članicah in Evropskem parlamentu, da poskrbijo, da načrtovane koristi svežnja za varnost v cestnem prometu ne bodo razvodenele na pogosto dolgotrajni poti do sprejemanja zakonov.
Od vlad po vsej Evropi je odvisno, da si z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevajo za nadaljevanje letnega zmanjševanja števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v skladu s cilji EU in Združenih narodov za leto 2030.«
