E-skiroji vse bolj razširjeni, vse več tudi prometnih nesreč in poškodb

Agencija za varnost prometa in Zavod Vozim, ki je nacionalni koordinator Evropske listine o varnosti v cestnem prometu, sta danes v Ljubljani izvedla mednarodno konferenco Prihodnost e-skirojev v Sloveniji. Vzpon tega načina prevoza, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti predstavlja nove izzive za oblikovalce politik. E-skiroji so vse bolj razširjeni, toda že več let zapored podatki kažejo, da ne sodijo med najbolj varna prevozna sredstva. Vse težje so namreč posledice prometnih nesreč z njihovo udeležbo. Lani sta v prometnih nesrečah z e-skirojem umrla dva voznika e-skiroja, oba sta bila samoudeležena, nobeden od njiju ni imel zaščitne čelade. Strmo narašča tudi število hudo in lažje poškodovanih, v letu 2022 je bilo vseh poškodb 196, to je še enkrat več kot leto poprej. Lani je policija ugotovila 727 prekrškov, med katerimi prevladujejo nepravilna stran/smer vožnje in neprilagojena hitrost, pa tudi neuporaba čelade, neupoštevanje pravila o prednosti, rdeče luči, uporaba mobitela in slušalk, pa tudi nepravilnosti na vozilu. Do začetka letošnjega aprila je bilo zabeleženih že 25 prometnih nesreč z udeležbo voznika e-skiroja.

Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa (European Transport Safety Council), je v osrednjem nagovoru poudaril: »E-skiroji so v evropskih mestih vse pogostejši, a na žalost se soočamo tudi z vse več resno poškodovanimi vozniki e-skirojev. Da bi ta trend obrnili, je potrebno sprejeti nekaj smiselnih ukrepov za varnost voznikov e-skirojev in drugih udeležencev v prometu. E-skiroji lahko igrajo pomembno vlogo v mestih trajnostne prihodnosti, ki pa morajo dati prednost varnosti ranljivih udeležencev v prometu, če ti uporabljajo načine prevoza, ki so veliko manj tvegani za druge udeležence v prometu kot so avtomobili, tovorna in druga motorna vozila. Čeprav menimo, da bi morali vozniki e-skirojev voziti s prilagojeno hitrostjo in bi morali vselej nositi čelade, je na drugi strani odgovornost mest, da vzpostavijo varno cestno infrastrukturo z mrežo ločenih kolesarskih stez in določijo ustrezne omejitve hitrosti, kar je ključno za večjo prometno varnost.«

Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je uvodoma poudarila: »E-skiroji so vse bolj razširjeni, toda že več let zapored podatki kažejo, da ne sodijo med najbolj varna prevozna sredstva. Prometnih nesreč z njihovo udeležbo je namreč vse več, najpogosteje pa so povzročitelji prav vozniki e-skirojev sami. Ta delež celo narašča, saj so bili vozniki e-skirojev v letu 2021 sami odgovorni za 61 odstotkov vseh prometnih nesreč, lani pa že za 66 odstotkov. Od septembra 2019, odkar Policija beleži statistiko, do začetka letošnjega aprila, torej v treh letih in pol, je bilo na slovenskih cestah že več kot 430 nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev. V letu 2022 jih je bilo že 231. Glavnina nesreč, skoraj 87 %, je zabeležena v naseljih. Med vzroki prevladuje neprilagojena hitrost, tovrstnih nesreč je bilo za tretjino, pogosto je vzrok tudi nepravilna stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravila o prednosti. Največ povzročiteljev je bilo v starosti od 18 do 44 let, zaskrbljujoče pa je, da je bilo sedem povzročiteljev tudi v starosti do 14 let in 15 povzročiteljev v starosti do 17 let. Na tem mestu zato apel k premisleku o dvigu starostne meje za vožnjo e-skiroja. Nedavno je Evropski svet za varnost v prometu predlagal najnižjo starost voznika e-skiroja 16 let ali omejitev v skladu s starostjo za vožnjo mopeda. Prav to je Agencija za varnost prometa predlagala že pred leti, saj naša nacionalna zakonodaja predpisuje, da lahko oseba vozniški izpit za kolo z motorjem oz. moped opravi pri 15 letih. E-skiro je namreč láhko motorno vozilo in ne igrača.«

David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM, je izpostavil: »Dejstvo je, da so nove oblike mobilnosti - med katere spadajo tudi e-skiroji - tukaj. Če želimo doseči družbene spremembe, da bodo te oblike mobilnosti varne in trajnostne, je ključno, da jim damo prednost pred avtomobili, vendar ne pred pešci oz. ostalimi uporabniki javnih površin. In ne na račun varnosti! Organizacije, tako v Sloveniji kot v EU, imamo možnost, da na področju e-skirojev odpiramo dialog, skupaj iščemo rešitve in prispevamo vsaka svoj delež k skupnem celostnem pristopu za zagotavljanje varnosti za prav vse udeležence, predvsem najranljivejše. Eden od ključnih stebrov k temu pristopu je spreminjanje stališč in vedenj vseh plasti družbe.«

Matjaž Leskovar, Sektor prometne policije, Generalna policijska uprava, je dejal: »E-skiroji kot prevozno sredstvo so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeni. Hiter porast števila e-skirojev je prinesel številne pozitivne vplive na okolje in večjo mobilnost, hkrati pa njihova udeležba vpliva tudi na prometno varnost. Večja uporaba e-skirojev zaradi karakteristik tega prevoznega sredstva in načina vožnje pomeni tudi večje tveganje za nastanek prometnih nesreč in telesnih poškodb. Zato prihajajo s tem tudi pomembni izzivi, kako poskrbeti za primerno zakonodajo, infrastrukturo in izobraževanje uporabnikov. Zakon o pravilih cestnega prometa jih obravnava kot lahka motorna vozila in določa tudi pogoje za vožnjo, kar pa seveda ni dovolj.

Policisti so v letu 2020 pri voznikih e-skirojev ugotovili 79 kršitev, v letu 2021 kar 247 kršitev in v letu 2022 že 727 kršitev. Najpogostejše kršitve so nepravilna stran in smer vožnje, neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba zaščitne čelade in nepravilnosti na vozilu. V porastu je tako število prometnih nesreč kot število ugotovljenih kršitev. V letu 2022 sta umrla 2 voznika e-skiroja. V letošnjem letu pa je bilo v prometnih nesrečah udeleženih že 25 voznikov e-skirojev, kar je zaskrbljujoče, saj se obdobje ugodnejšega vremena šele začenja. Za vse, ki se ukvarjamo s prometno varnostjo, predstavlja izziv vprašanje, kako zagotoviti večjo varnost voznikov e-skirojev. S skupnim sodelovanjem med pristojnimi deležniki pa bomo zagotovo našli ustrezne odgovore.«

Anamaria Hren, mag. inž. prom., vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa, je v predavanju izpostavila: »Do 2. aprila letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 25 voznikov e-skirojev, enako lani, letos ni umrl nihče, lani v tem času prvi voznik e-skiroja v Sloveniji. Hudo je bil letos poškodovan eden, lani pa v tem času dva voznika e-skiroja, lahko pa letos 19, lani pa 15. Električne skiroje mnogi uporabljajo za premagovanje krajših razdalj, to sodobno prevozno sredstvo je hkrati postalo tudi eden od korakov k zeleni mobilnosti, predvsem v mestih. To je seveda dobrodošlo, vedno pa poudarjamo, da je nujna pravilna in odgovorna vožnja. Področje mikromobilnosti bo potrebno v prihodnje naslavljati z največjo mero odgovornosti in ustrezno prometno politiko ter prilagoditvijo zakonodaje, da bomo lahko tudi na tem področju dosegli povečanje prometne varnosti.«

Elvis A. Herbaj, Policijska uprava Celje, je bil jasen: »E-skiroji so med nami, zato si ne smemo zatiskati oči, da bi jih, tudi z morebitno prepovedjo, izkoreninili. Dejstvo, da so v prometu tovrstni udeleženci, moramo sprejeti. Bistveno pa je, da imamo na tržišču različne vrste e-skirojev in da potrebno dodobra razmisliti, ali je trenutna zakonodaja ustrezna. Razmisliti bo potrebno tudi, na kakšen način od uporabnikov zahtevati ustrezno usposobljenost, njihovo odgovornost za varno udeležbo v cestnem prometu ter tudi njihovo odškodninsko odgovornost v primerih, ko bodo povzročili škodo na drugih vozilih in/ali udeležencih. Vsekakor pa bo potrebno veliko narediti tudi na cestni infrastrukturi, ki je v slabem stanju, običajno prav na delih vozišč, kjer se vozijo uporabniki e-skirojev.«

Uroš Tominc, dr. med., specialist travmatolog, UKC Ljubljana, je spregovoril o posledicah nesreč pri uporabi e-skirojev, ki jih obravnava UKC Ljubljana: »Od začetka pojava električnih skirojev v Sloveniji opažamo povečano število poškodb udeležencev v prometnih nesrečah ali dogodkih. Predvsem so nas presenetile hude poškodbe, bolj primerljive tistim, ki nastanejo pri nezgodah mopedistov in motoristov. Med njimi so bile tudi življenje ogrožajoče poškodbe in tudi smrtne poškodbe. Glavni problem je v nezavedanju voznikov glede hitrosti, ki jo e-skiro razvije, mnogi še vedno dojemajo e-skiro kot običajen skiro. Hitrost skiroja na nožni pogon je okrog 10 km/h, e-skiroja pa vsaj 20 km/h, zato je že pri ustavljanju in sestopanju z ustavljajočega se e-skiroja in skiroja pomembna razlika. Vsaka podvojitev hitrosti pomeni 4 x večjo energijo, ki jo mora absorbirati telo ob morebitnem padcu ali trku. Ker so e- skiroji postali del vsakdanjega prometa, je potrebna ustrezna zakonodaja, ki bo e-skiroje varno umestila v promet, predvsem pa promocija njihove varne uporabe.«

Ivan Begović, direktor področja mikromobilnost pri Boltu za Slovenijo in Hrvaško, je dejal: »Varnost uporabnikov e-skirojev in vseh udeležencev v prometu je bila Boltova prioriteta že od uvedbe storitev mikromobilnosti. Čutimo se dolžne uvajati vedno višje standarde v industriji. Kot največji operater mikromobilnosti v Evropi to odgovornost jemljemo resno in upamo, da bomo zahvaljujoč delu, ki ga vlagamo v razvoj in izboljšanje naših storitev ter sodelovanju z nevladnimi organizacijami in mestno upravo, lahko nadaljevali to delo v Sloveniji.«

Na konferenci je bil poudarek namenjen tudi predstavitvi Evropske listine o varnosti v cestnem prometu (European Road Safety Charter), ki jo je predstavila Sophie Vanhove, projektna uradnica na inštitutu Vias, vključena v mednarodno in belgijsko koordinacijo Listine: »Evropska listina o varnosti v cestnem prometu je največja spletna platforma o varnosti v cestnem prometu, ki jo je razvila Evropska komisija. Z več kot 3.500 člani si prizadeva za izmenjavo znanja in izkušenj med različnimi vrstami deležnikov po vsej Evropi, da bi skupaj delovali v smeri Vizije nič.«

Anže Albreht, direktor Zavoda Reševalni Pas, prejemnik nagrade ERSC v kategoriji Safe System Approach, pa je dejal: »Prostovoljci Zavoda Reševalni pas smo dokaz, da lahko vsaka skupina ali posamezni državljan pripomore k izboljšanju prometne varnosti in kulture. Od leta 2013 pa vse do danes, smo z intenzivnim ozaveščanjem in poudarjanjem pomena reševalnega pasu ob zastojih na avtocestah, dosegli velik napredek. Intervencijske službe se vse redkeje srečujejo s težavami pri prebijanju preko zastojev. Nagrada European Road Safety Charter v letu 2022 potrjuje, da smo dosegli veliko, hkrati pa nam nalaga še večjo odgovornost za delo v prihodnje.«

Plenarnemu delu je sledil moderiran panel, na katerem so sodelovali Antonio Avenoso, Sophie Vanhove, mag. Simona Felser, David Razboršek, mag. Andreja Knez, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ceste in cestni promet MzI, Uroš Tominc in Matjaž Leskovar. Sogovorniki so izpostavili nekaj pomembnih izhodišč in smernic za prihodnost ureditve področja e-skirojev v Sloveniji. Mag. Knez je izpostavila predvsem varnost, ki jo moramo postaviti na prvo mesto, pri čemer mora za lastno varnost poskrbeti vsak uporabnik e-skiroja, seveda pa tudi ostali udeleženci v prometu. »Pri sistemskem zagotavljanju varnosti imamo tri ključne izzive: prostorsko načrtovanje prizanesljive infrastrukture, ki ranljive udeležence ščiti in jih ne izpostavlja, vozila, ki morajo biti ustrezno konstruirana in varna ter opolnomočenje uporabnikov e-skiroja, ki bi se moralo začeti že v šolskem kurikulumu in nadaljevati pri delovno aktivnih uporabnikih.«

Pravila varne vožnje e-skirojev
Vozniki e-skirojev morajo voziti po površinah, namenjenih kolesarjem, po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, pa morajo uporabniki voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro. Z e-skirojem se je torej prepovedano voziti po pločniku, ki je namenjen le pešcem.

Z vidika varnosti vseh udeležencev je pomembno, da mora imeti voznik e-skiroja ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.

Največja previdnost je potrebna na območjih skupnega prometnega prostora, ki ga souporabljajo vsi udeleženci v skladu z načeli cestnega prometa. Vozniki morajo v območju skupnega prometnega prostora voziti tako, da ne ogrožajo nikogar. V območjih za pešce lahko vozijo le z maksimalno hitrostjo pešca, še najbolje pa je, da sestopijo. E-skiroji so skoraj neslišni, zato jih drugi udeleženci v prometu težje zaznajo, prav tako pogosto ne pričakujejo, da so tako hitri. Nase naj zato vozniki e-skirojev opozorijo z zvočnim signalom.

Tudi voznike e-skirojev Agencija za varnost prometa poziva k ničelni toleranci do alkohola v prometu, saj je bilo lani 29 voznikov e-skirojev povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola.

Na voznike e-skirojev pa morajo biti še posebej pozorni vozniki motornih vozil. Pri prehitevanju e-skirojev morajo dosledno upoštevati minimalno bočno razdaljo, ki znaša najmanj 1,5 metra in prehitevanje izvesti le tedaj, ko je to povsem varno.