Največje izboljšanje beležimo pri voznikih enoslednih motornih vozil, pa tudi pri potnikih in voznikih osebnih avtomobilov. Agencija za varnost prometa je v letu, ki se izteka, izvajanju nacionalnih preventivnih akcij posvetila 31 tednov, to je skoraj enkrat več, kot v letu 2021 (16 tednov). V letu 2023 bo temu trendu sledila, aktivnosti pa so evropsko usklajene tudi s koledarjem Roadpola (Zveza evropskih prometnih policij).
Ključni izzivi Agencije bodo v letu 2023 hitrost, alkohol, uporaba mobilnih naprav in multimedije med vožnjo, vključevanje novih vozil v prometni sistem, izzivi starejših voznikov ter zagotavljanje podlag za ustrezno usposobljenost ter kompetence vseh udeležencev v prometu. S koncem leta se izteka tudi izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2013-2022. V fazi finalizacije je nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023-2030, dokument usklajuje Ministrstvo za infrastrukturo.
Da prazničnih dni ne bi zaznamovali neljubi ali tragični dogodki na cestah, Agencija za varnost prometa vnovič spodbuja k pozornosti do pešcev in kolesarjev, prilagoditvi hitrosti razmeram, spoštovanju varnostne razdalje, uporabi varnostnega pasu ter opozarja na visoka tveganja, ki jih v promet prinašajo alkohol, droge in uporaba mobilnega telefona. Pred odhodom na pot spremljajte razmere na cestah, vozilo pred potjo dobro pripravite, očistite stekla in svetlobno opremo. Naj bo z odgovorno vožnjo vstop v leto 2023 varen za vse.
Na slovenskih cestah je do 26. decembra umrlo za 25 % manj udeležencev
Do 26. decembra 2022 je na slovenskih cestah umrlo 86 udeležencev cestnega prometa oziroma 28 manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, kar predstavlja zmanjšanje za 25 %. - pri dveh umrlih udeležencih se čaka zdravniško poročilo, ali je šlo za smrt iz drugih vzrokov in udeleženec ni umrl za posledicami prometne nesreče.
Glede na vrsto udeleženca je umrlo 24 voznikov osebnega avtomobila (lani 32), 14 voznikov enoslednega motornega vozila (lani 33), 9 potnikov (lani 14 ), 13 pešcev (lani 15), 6 voznikov tovornega vozila (lani 5), 2 voznika e-skiroja (lani nihče) in 12 kolesarjev, od tega dva na e-kolesu (lani 10).
Največje zmanjšanje smrtnih žrtev, za kar 58 %, pri voznikih enoslednih motornih vozil
V skoraj vseh večjih kategorijah udeležencev beležimo zmanjšanje števila umrlih. Največje zmanjšanje, za kar 58 %, beležimo pri voznikih enoslednih motornih vozil. Sledijo kategorije potniki, kjer beležimo 36 % manj smrtnih žrtev, vozniki osebnih avtomobilov, med katerimi je bilo 25 % manj umrlih in pešci, kjer beležimo za 14 % manj smrtnih žrtev.
Povečanje števila umrlih beležimo pri kolesarjih, saj jih je v letošnjem letu umrlo 20 % več in pri voznikih e-skirojev, saj smo letos zabeležili prvi dve smrtnih žrtvi.
Najpogostejša vzroka za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom sta bila:
-nepravilna stran oziroma smer vožnje – 37 umrlih.
-neprilagojena hitrost – 27 umrlih.
Stopnja uporabe varnostnega pasu pri voznikih osebnih avtomobilov je znašala 66 %. Od 24 umrlih voznikov osebnih avtomobilov jih je 16 uporabljalo varnostni pas. V celotnem letu 2021 je stopnja uporabe znašala 56 %. Pri 9 umrlih potnikih v osebnih vozilih je stopnja uporabe znašala prav tako 66 % (šest od devetih potnikov je bilo pripetih).
Pri kolesarjih je bila stopnja uporabe zaščitne čelade 50-odstotna. Od 12 umrlih kolesarjev jih je 6 uporabljalo kolesarsko čelado (umrli otrok na kolesu ni uporabljal čelade). Ustrezne zaščitne čelade nista imela niti voznika e-skiroja. Vseh 14 umrlih voznikov enoslednih motornih vozil je uporabljalo zaščitno čelado, zaščitno čelado je uporabljal tudi umrli potnik na motornem kolesu.
Povzročitelji prometne nesreče pod vplivom alkohola
Do 26. decembra 2022 so povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročili 1.514 prometnih nesreč oz. 2 % več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Navkljub povečanju števila prometnih nesreč pa beležimo kar 55-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev, letos je umrlo 17, lani kar 38 oseb. Zabeleženo je manj lažjih telesnih poškodb in več težjih telesnih poškodb.
