Stanje varnosti v cestnem prometu za leto 2021

Policisti so na slovenskih cestah v letu 2021 obravnavali 17.050 evidentiranih prometnih nesreč oz. 14 % več kot v letu 2020. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo se je povečalo za 12 %. Umrlo je 114 udeležencev cestnega prometa oz. 34 več kot v letu 2020, ki ga je močno zaznamovala epidemija koronavirusa. Število hudo telesno poškodovanih je za 16 % večje kot v letu 2020, lažje telesno poškodovanih pa je bilo za 13 % več. Na poslabšanje prometne varnosti v letu 2021 je Agencija za varnost prometa opozarjala vse leto. Izpostavila je, da bo ponovno povečanje prometa, kot posledica sproščanja ukrepov za zajezitev pandemije, lahko privedlo do poslabšanja stanja prometne varnosti. Vozniški vzorci so se v času pandemije bistveno spremenili in se žal pogosto odražajo v bolj tveganem vedenju v prometu. Človek je odločilni faktor v 93 % prometnih nesreč. Brezbrižnost do ranljivih udeležencev, vožnja z mobilnim telefonom, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti, neupoštevanje voznih razmer in zavestno kršenje predpisov ne morejo obroditi boljše prometne varnosti. Agencija za varnost pometa je zato v letu 2022 podvojila število nacionalnih preventivnih akcij, pripravlja pa tudi niz regijskih posvetov o prometni varnosti v 12 slovenskih statističnih regijah, saj si prizadeva negativne trende obrniti na bolje. Vse udeležence v prometu Agencija za varnost prometa poziva, da z odgovorno udeležbo v prometu ta prizadevanja aktivno podprejo.

V letu 2021 je bilo število umrlih v primerjavi z letom 2020 manjše v mesecih januar in februar – umrli so 4 udeleženci oz. 4 manj kot v letu poprej. Marca je umrlo 8 udeležencev, prav toliko kot leto poprej. Aprila je bilo stanje še podobno številu umrlih v aprilu 2020 (8 umrlih udeležencev oz. 1 več kot v aprilu 2020), toda maja je umrlo kar 17 udeležencev oz. 9 več kot maja 2020. Po rahlem izboljšanju v juniju (11 umrlih udeležencev oz. 3 manj kot v juniju 2020), je število umrlih v mesecu juliju, avgustu in septembru 2021 ponovno naraslo. V teh treh mesecih je umrlo 46 udeležencev oz. kar 18 več kot v enakem obdobju leta 2020. Oktobra se je stanje izboljšalo, umrlo je 5 udeležencev, novembra je ponovno sledilo povečanje, saj smo zabeležili kar 12 smrtnih žrtev. V decembru 2021 so umrli 3 udeleženci. V letu 2021 torej najbolj negativno izstopa obdobje med majem in septembrom (obsežnejše sproščanje ukrepov), ko je umrlo 74 oseb.

V letu 2021 beležimo povečanje števila umrlih med vsemi večjimi skupinami udeležencev cestnega prometa. Število umrlih udeležencev pa v letu 2021 ni bilo največje pri voznikih osebnih avtomobilov (kot je bilo to običajno v letih poprej), temveč med vozniki enoslednih motornih vozil. Umrlo jih je kar 34 oz. 55 % več kot leto poprej. Med umrlimi je bilo 27 voznikov motornih koles, 6 voznikov mopedov ter 1 voznik trikolesa.

Umrlo je 32 voznikov osebnih avtomobilov oz. 10 % več kot leto poprej. Število umrlih potnikov se je povečalo za 27 % – v letu 2021 jih je umrlo 14, od tega 11 potnikov v osebnih avtomobilih, 2 potnika v tovornem vozilu ter potnik na motornem kolesu. Umrlo je 15 pešcev oz. 114 % več kot v letu 2020, vendar pa smo v letu 2019 prav tako zabeležili 15 smrti med pešci. Nekoliko več je bilo umrlih kolesarjev, teh je bilo 10 oziroma 2 več kot v letu pred tem. Umrlo je še 5 voznikov tovornih vozil, 3 vozniki traktorja ter en voznik štirikolesnika.

Skupno število umrlih ranljivih udeležencev cestnega prometa (vozniki enoslednih motornih vozil in potnik na enoslednem motornem vozilu, pešci in kolesarji) je v letu 2021 znašalo 60 oziroma dobra polovica vseh umrlih.

V letu zadnjem 3-letnem obdobju je bilo največ hudo telesno poškodovanih udeležencev med kolesarji. V letu 2021 se je hudo telesno poškodovalo 228 kolesarjev oz. 10 % več kot v letu pred tem. Število hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil se je povečalo za 12 %. Povečanje beležimo tudi pri ostalih udeležencih, saj se je število hudo telesno poškodovanih potnikov povečalo za 14 %, število voznikov osebnih avtomobilov za 24 % in pešcev za 13 %. Toda številke so pri slednjih treh skupinah v letu 2021 manjše kot v letu 2019.

Največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v letu 2021 je bilo v starostni skupini nad 64. letom starosti – 27 umrlih. Sledijo ji starostna skupina od 55. do 64. let – 24 umrlih ter starostni skupini od 45. do 54. let – 16 in od 25. do 34. let – 16 umrlih. Pri najstarejših udeležencih je bilo tudi največ hudo telesno poškodovanih, največ lažje telesno poškodovanih pa je bilo v starostni skupini med 35. in 44. letom starosti.

Največ prometnih nesreč v preteklem letu so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti in sicer 2.668. Sledi ji starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2.632 prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji, stari nad 64 let – 22 umrlih. Sledi starostna skupina od 55. do 64. let – 19 umrlih. V zadnjem 5-letnem obdobju je zaznati povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64. let starosti, se je povečal iz 14 % leta 2017 na 19 % v letu 2021. Tudi delež v starostni skupini od 55. do 64 let, se je povečal in sicer iz 9 % v letu 2017 na 17 % v letu 2021. Največji padec v istem obdobju beležimo pri starostni skupini od 25. do 34. let starosti, saj je delež padel iz 28 % v letu 2017 na 16 % v letu 2021.

V obdobju zadnjih 5 let so vozniki osebnih avtomobilov najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo udeleženca – v letu 2021 je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki osebnih avtomobilov, umrlo 63 udeležencev. Sledijo vozniki enoslednih motornih vozil, ki so bili lani odgovorni za smrt 21 udeležencev. Zaradi voznikov tovornih vozil je lani umrlo 17 udeležencev.

Povprečna stopnja alkoholiziranosti je v letu 2021 znašala 1,41 (1,40 v letu 2020) g/kg krvi, v smrtnih prometnih nesrečah pa je znašala 1,36 (1,39 v letu 2020) g/kg krvi.

V letu 2021 so alkoholizirani povzročitelji povzročili 1.513 prometnih nesreč oz. 11 % več kot v letu 2020. Povečanje beležimo tudi pri številu prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, in sicer za 16 %.

V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je umrlo 37 udeležencev oz. 37 % več kot v letu 2020. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je v letu 2021 znašal 33 % (37 % v letu 2020). V letu 2021 je bilo 111 hudo telesno poškodovanih udeležencev (-9 %), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 615 udeležencev (+30 %).

Spodnja tabela prikazuje voznike motornih vozil, ki so pod vplivom alkohola povzročili prometno nesrečo. Največ prometnih nesreč so povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti (314 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 7 udeležencev) ter v starostni skupini med 35. in 44. letom starosti (292 prometnih nesrečah, v katerih so umrli 4 udeleženci). Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so prav tako povzročili udeleženci v starostni skupini od 25 do 34 let ter v starostni skupini med 45 in 54 letom starosti – obe po 7 prometnih nesreč, v katerih je umrlo prav toliko udeležencev (skupaj 14 umrlih).

V letu 2021 so povzročitelji pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročili 76 prometnih nesreč, od tega 54 prometnih nesreč s telesno poškodbo udeleženca. Umrlo je 11 udeležencev (4 več kot v letu 2020), 24 je bilo hudo telesno poškodovanih (8 več kot v letu 2020), 32 pa je bilo lažje telesno poškodovanih (12 manj kot v letu 2020).

Umrli udeleženci v cestnem prometu po statističnih regijah
Število umrlih na 10.000 prebivalcev je v celotni Sloveniji znašalo statistično 0,55 umrlega na 10.000 prebivalcev.

V letu 2021 so najbolj negativno izstopale Pomurska, Obalno-kraška in Goriška statistična regija. Število umrlih na 10.000 prebivalcev je največje v Pomurski statistični regiji – statistično 0,79 umrlega na 10.000 prebivalcev, v Obalno-kraški statistični regiji – statistično 0,78 umrlega na 10.000 prebivalcev ter v Goriški statistični regiji – statistično 0,77 umrlega na 10.000 prebivalcev. Omenjene statistične regije so imele v letu 2021 največje število umrlih na 10.000 prebivalcev, prav tako so vse povečalo število umrlih udeležencev v primerjavi z lanskim primerjalnim obdobjem.

Absolutno število umrlih se je v letošnjem letu najbolj povečalo v Posavski (0 umrli v 2020, 5 umrlih v 2021), Savinjski (5 umrlih v 2020, 17 umrlih v 2021) in Podravski statistični regiji (12 umrlih v 2019, 15 umrlih v 2020) ter v že prej omenjenih Goriški (3 umrlih v 2020, 9 umrlih v 2021), Obalno-kraški (7 umrlih v 2020, 9 umrlih v 2021) in Pomurski statistični regiji (6 umrlih v 2020, 9 umrlih v 2021). Število umrlih v Koroški statistični regiji je ostalo enako kot leto poprej (4 umrli).

Najbolj pozitivno sta v letu 2021 izstopali Zasavska in Osrednjeslovenska statistična regija. Število umrlih na 10.000 prebivalcev je najmanjše v Zasavski statistični regiji – statistično 0,18 umrlega na 10.000 prebivalcev ter v Osrednjeslovenski statistični regiji – statistično 0,27 umrlega na 10.000 prebivalcev. V primerjavi z letom 2020, se je število umrlih zmanjšalo v Zasavski, Gorenjski in Jugovzhodni Sloveniji.

Stopnja uporabe varnostnega pasu v letu 2021 je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov znašala 56 % oz. najmanj v zadnjem 5-letnem obdobju. Od 32 umrlih voznikov osebnih avtomobilov, jih kar 14 ni uporabljalo varnostnega pasu. Delež neuporabe varnostnega pasu znašal kar 40,6 %. Od 139 hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov, jih je 111 oz. 80 % uporabljalo varnostni pas. Stopnja uporabe je bila največja pri lažje telesno poškodovanih voznikih osebnih avtomobilov, saj je varnostni pas uporabljalo 94 % oz. 2.393 voznikov.

Pri 11 umrlih potnikih v osebnih vozilih je bila stopnja uporabe varnostnega pasu 46 % (78 % v letu 2020), 5 umrlih oseb ni uporabljalo varnostnega pasu (pri enem neznana uporaba). Varnostni pas je uporabljalo vseh 5 umrlih voznikov tovornega vozila, ustrezno zaščito je imel samo 1 od 3 umrlih voznikov traktorja.

Kolesarsko čelado sta uporabljala 2 od 10 umrlih kolesarjev – delež uporabe znaša le 20 % (v letu 2020 pa 37,5 %). Od 28 umrlih voznikov in potnikov na motornih kolesih (27 voznikov, 1 potnik) samo eden ni uporabljal zaščitne čelade. Od 6 umrlih mopedistov, so 3 uporabljali zaščitno čelado (umrli voznik trikolesa je prav tako uporabljal zaščitno čelado).

Vzroki za nastanek prometnih nesreč
Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč do konca leta 2021 ostaja nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka je bilo 4.485 prometnih nesreč oziroma 26 % vseh nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 2.983 prometnih nesreč oziroma 17 % ter nepravilna stran oz. smer vožnje – 2.680 prometnih nesreč oziroma 16 %.

Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom so:
- neprilagojena hitrost – 49 prometnih nesreč s smrtnim izidom (49 umrlih),
- nepravilna stran oz. smer vožnje – 31 prometnih nesreč s smrtnim izidom (32 umrlih),
- neupoštevanje pravil o prednosti – 11 prometnih nesreč s smrtnim izidom (11 umrlih),
Zaradi omenjenih vzrokov za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom je umrlo 92 udeležencev oziroma 81 % vseh umrlih. Največje povečanje števila umrlih v primerjavi z letom 2020 beležimo pri neprilagojeni hitrosti, saj je število naraslo iz 27 na 49 umrlih.
Prometne nesreče glede na vrsto ceste
Do konca leta 2021 se je največ prometnih nesreč pripetilo na cestah v naselju in sicer 11.054 oziroma 65 % in na regionalnih državnih cestah – 2.289 prometnih nesreč oziroma 13 %. Sledijo avtoceste in hitre ceste – 1.895 prometnih nesreč oziroma 11 %.

Prometne nesreče s smrtnim izidom so bile v letu 2021 naslednje:
- na avtocestah in hitrih cestah je bilo zabeleženih 16 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 17 udeležencev cestnega prometa,
- na regionalnih cestah je bilo zabeleženih 39 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 39 udeležencev cestnega prometa,
- na cestah v naselju je bilo zabeleženih 35 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 35 udeležencev cestnega prometa,
- na ostalih lokalnih cestah je bilo zabeleženih 8 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 9 udeležencev cestnega prometa,
- na glavnih cestah je bilo zabeleženih 14 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo je 14 udeležencev cestnega prometa.