Najnovejša raziskava podjetja Mastercard je raziskala priljubljenost in pogostost uporabe digitalnih plačil štirih generacij Slovencev: generacije Z in X, milenijcev in t. i. generacije baby boomerjev. Pod drobnogledom je tako preučila načine plačevanja za nakupe, opravljene tako fizično kot prek spleta, vzroke priljubljenosti posameznega plačilnega sredstva in stanje sprejetosti digitalnih plačil v Sloveniji. Med najpogosteje uporabljene in najbolj priljubljene plačilne metode se je uvrstila plačilna kartica, ki je priljubljena tako med mlajšo in starejšo generacijo. Poleg tega izpostavlja vse večje zavedanje o praktičnosti in varnosti plačilnih kartic, ki bi po mnenju večine Slovencev morale biti ponujene kot možnost plačila v katerikoli fizični kot tudi spletni trgovini.
Plačilna kartica priljubljena med vsemi generacijami
Izsledki raziskave kažejo, da so bili fizični nakupi v zadnjih šestih mesecih najpogosteje opravljeni s plačilno kartico, pri čemer je slednjo izbralo 61 % Slovencev, od tega 65 % predstavnikov generacije X, 63 % baby boomerjev, 57 % milenijcev in 46 % najmlajše generacije Z. Presenetljivo je dejstvo, da najmlajša generacija Z, ki sicer poroča, da je njena priljubljena metoda plačevanja plačilna kartica (60 %), v zadnjih šestih mesecih za plačila fizičnih nakupov raje uporabila gotovino (51 %).
Poleg plačila s kartico in gotovino so slovenski potrošniki v zadnjem pol leta plačevali tudi z mobilno denarnico (11 % generacija Z; 8 % milenijcev; 10 % generacija X in 11 % baby boomerjev), takojšnjim plačilom Flik (3 % generacija Z; 3 % milenijci; 1 % generacija X), QR kodo (2 % generacija Z; 5 % milenijci; 3 % generacija X in 3 % baby boomerji) in prek aplikacije prodajalca (5 % generacija Z; 2 % milenijci; 2 % generacija X in 4 % baby boomerji).
»Da bi zagotovili izbiro in prilagodljivost, ki jo potrošniki potrebujejo – in vse bolj pričakujejo – morajo trgovci ponuditi vrsto plačilnih rešitev, ki so enostavne in vedno dosegljive. Ko gledamo naprej, moramo še naprej omogočati vse izbire, tako v trgovinah kot na spletu, da omogočimo, da digitalno gospodarstvo deluje za vse. Če pogledamo v prihodnost, so digitalne valute, biometrija, brezkontaktne in QR kode v trendu kot nove plačilne tehnologije, saj se udobje ljudi z njimi in njihovo razumevanje povečujeta, uporaba gotovine pa se zmanjšuje,« je poudaril Luka Gabrovšek, poslovni direktor Mastercard Slovenija.
Varnost, priročnost in občutek lagodnosti ključni pri izbiri plačilnega sredstva
Da je kartica izmed vseh plačilnih metod najustreznejša pri opravljanju fizičnih nakupov, je 71 % Slovencev prepričanih zato, ker omogoča pregledno sledenje izdatkov.
Poleg tega se plačilnim karticam pripisujejo še prednosti, kot so hitrost (70 %), brezhibnost (70 %) in varnost (55 %) pri zaključevanju transakcije, pa tudi njena široka sprejetost pri prodajalcih (67 %).
Brezkontaktna tehnologija je ključna za brezhibno plačilno izkušnjo in je neke vrste digitalni katalizator za raziskovanje novih možnosti plačila zaradi svoje hitre, varne izkušnje brez dotika.
Vsesplošna priljubljenost kartičnega plačila je tako pri 93 % Slovencev pogojena z občutkom lagodnosti, saj zagotavlja varno in zavarovano transakcijo. Kar 70 % je prepričanih, da se na varnost plačilnih kartic lahko zanesejo tudi na potovanjih v tujini, 71 % pa jih meni, da v primerjavi s preostalimi plačilnimi sredstvi plačilne kartice nudijo tudi dodano vrednost.
Vse večja zahteva po možnosti digitalnega plačila
Zaradi hitrih sprememb, ki jih je prinesla pandemija, so potrošniki svoje navade preusmerili na kartična, brezstična plačila in predvsem tudi spletno nakupovanje. Trgovci so prenesli svoja podjetja na splet in raziskali potencial novih načinov plačevanja, prav tako tudi v fizičnih trgovinah, saj apetit potrošnikov po novih, hitrih in prilagodljivih digitalnih plačilnih izkušnjah vztrajno raste.
S tem povpraševanjem potrošnikov prihaja tudi do večjih pričakovanj, da bodo podjetja zagotovila več načinov nakupovanja in plačila. Večina Slovencev (91 %) je namreč mnenja, da bi jim v katerikoli fizični trgovini vedno mogla biti omogočena možnost plačila s plačilno kartico, sprejetost kartičnega plačila pa jih kar 82 % ocenjuje kot temeljni steber digitalne ekonomije. V tem prepričanju nič manj ne zaostajajo tudi preostala digitalna plačila (75 %), npr. Flik in mobilna denarnica. 75 % pa jih je prepričanih, da so digitalne metode plačila, kot so takojšnja plačila, mobilna denarnica, tudi ključni temelj, da je fizična trgovina sploh prepoznana kot tista, ki posluje v digitalni ekonomiji.
Kot ocenjujejo v raziskavi, je možnost digitalnega plačila še posebej razširjena v večjih prodajalnah, kjer jih je 59 % poročalo, da so nakup lahko poljubno zaključili s plačilno kartico ali mobilno denarnico. Podobno velja za storitve najema nepremičnin (44 %) in nakupa avtomobilov (40 %). Več kot polovica Slovencev (56 %) pa je v zadnje pol leta na fizičnih prodajnih mestih želela plačati digitalno (kartica, mobilna denarnica ipd.), vendar niso imeli te možnosti, kar kaže na velik potencial za razvoj na področju digitalnih plačil. Najpogosteje jim je bila ponujena gotovina kot edini način plačila pri storitvah samostojnih podjetnikov (66 %), taksi službah (53 %) in frizerjih (53 %). Na tem področju Mastercard nenehno dela v smeri tehnološkega napredka in razvoja novih tehnologij, ki bodo omogočale vse želene načine plačila kjerkoli, komurkoli, kadarkoli. Poleg tega pa v podjetju na področju digitalnih plačil nenehno stremijo k zagotavljanju enostavne in varne plačilne izkušnje.
Izmed vseh generacij sta se v takšnih situacijah najpogosteje znašli generaciji Z in X. Kar 34 % predstavnikov generacije X jih je poročalo, da se jim je to zgodilo vsaj 1-2 krat, in 17 % je bilo tistih, ki so bili v omenjeni situaciji 3-5 krat. Za dva odstotka manj je bilo predstavnikov generacije Z, ki svojega nakupa vsaj 1-2 krat niso mogli zaključiti z želeno digitalno metodo, 18 % pa se jim je to zgodilo celo 3-5 krat.
Kar 38 % Slovencev je v omenjenih situacijah transakcijo vsaj enkrat opustilo, med njimi je bilo 42 % milenijcev, 40 % predstavnikov generacije X, 39 % predstavnikov generacije Z in 34 % baby boomerjev, ki so v zadnjih šestih mesecih to storili vsaj enkrat. Kot kažejo podatki, so bili predstavniki generacije baby boomerjev (66 %) in generacije Z (62 %) do pomanjkanja možnosti plačila z digitalnimi metodami izmed vseh generacij še najbolj tolerantni, saj transakcije kljub temu niso opustili.
Ob pomisleku na opustitev transakcije v primeru pomanjkanja možnosti digitalnega plačila, bi jih večina transakcijo najverjetneje opustila v primerih nakupa dobrin za popravilo oz. nadgradnjo doma (58 %), avtomobilov (56 %) in nakupa v večjih trgovskih centrih (55 %). Še najmanjšo verjetnost za opustitev zaključka plačila pa je zaznati pri storitvah frizerjev, kjer jih je 51 % prepričanih, da bi storitev plačala tudi z gotovino.
Generacija X vodilna pri opravljanju spletnih nakupov s plačilno kartico
Spletni nakupi, opravljeni v zadnjih šestih mesecih, so bili najpogosteje opravljeni s plačilno kartico. Največkrat jo je uporabila generacija X (70 %), takoj zanjo pa milenijci (59 %) in generacija Z (58 %). Še najmanj pa je to plačilno sredstvo prepričalo baby boomerje (66 %).
Da je plačilna kartica najljubša metoda generacije X dokazuje tudi dejstvo, da bi jih kar 67 % v primeru izbire tudi izbralo kot svojo najbolj priljubljeno plačilno metodo. Čeprav je priljubljena tudi med ostalimi generacijami, je kar največji delež, in sicer 34 % baby boomerjev prepričanih, da bi kot svojo najljubšo plačilno metodo izbrala plačilo z gotovino.
Kartica ali plačilo po povzetju? Na spletu to ni več vprašanje.
V primeru, da je kot edina možnost spletnega naročila na voljo le plačilo po povzetju, bi kar 55 % Slovencev transakcijo najverjetneje opustilo. Izmed vseh generacij bi slednje še najbolj zmotilo predstavnike generacije X (59 %), prav tako pa bi transakcije v veliki meri opustile tudi ostale generacije (55 % Generacija Z; 54 % milenijci; 52 % baby boomerji).
Na vprašanje, ali bi jim morala biti ob zaključku spletnega plačila vedno ponujena možnost plačila s kartico, jih je 89 % odgovorila pritrdilno, celo dva odstotka več vprašanih pa je prepričanih, da bi v takšni situaciji poleg plačilne kartice morala biti ponujena možnost plačila z ostalimi digitalnimi metodami, kot je npr. takojšnje plačilo Flik, plačilo z mobilno denarnico, QR kodo.
