Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je spomin na igralce ameriškega nogometa, ki so na finalu lige 2016 v znak tihega protesta proti policijskemu nasilju in rasizmu med igranjem himne pokleknili, še kako živ, čeprav tega na letošnjem Super Bowlu ni bilo opaziti.
Trump je sicer po dejanju nogometašev na Twitterju začel pravo besedno vojno proti NFL, kmalu zatem pa tudi preklical povabilo prvakom košarkarske lige NBA Golden State Warriors po osvojitvi naslova v Belo hišo, potem ko ga je javno okrcal najboljši igralec moštva Steph Curry.
Olimpijska listina sicer prepoveduje izražanje političnih prepričanj ali kakršne koli demonstracije, vendar pa so se športniki v preteklosti že zatekali k "tihim protestom". Ameriška sprinterja Tommie Smith in John Carlos sta na primer med igranjem ameriške himne na olimpijskih igrah v Ciudad de Mexicu leta 1968 simbolizirala pozdrav temnopoltih "black power".
Ameriška smučarka Lindsey Vonn je decembra lani dejala, da gre na olimpijske igre v Pyeongchang "zastopati prebivalce ZDA in ne predsednika" ter ob tem poudarila, da bo zavrnila vsakršno vabilo v Belo hišo.
"Olimpijske igre in to kar predstavljajo jemljem skrajno resno, kar pomeni tudi nastopanje pod ameriško zastavo na slovesnosti ob odprtju in tekmovališčih, svojo državo pa želim dobro zastopati. Mislim, da v naši trenutni vladi ni veliko ljudi, ki bi prav tako počeli enako," je dejala za CNN.
V ameriških poklicnih ligah NFL, NBA, NHL in MLB je igranje himne običaj pred vsako tekmo. Na olimpijskih igrah igrajo himno samo zmagovalcem, zato ni nujno, da jo bodo Američani velikokrat slišali. V Sočiju pred štirimi leti so jo namreč slišali zgolj devetkrat.
V času polemike o protestu igralcev ameriškega nogometa, katere je Trump ostro obsojal, je vodja ameriškega olimpijskega komiteja Scott Blackmun dejal, da "športniki protestirajo zato, ker imajo radi svojo državo in ne zato, ker je nimajo, zato povsem podpirajo svoje športnike in vse ostale, ki izražajo svoje mišljenje".
