Šport v primežu finančne stiske, rešitve v Evropi in tudi na Kitajskem

Sredstva letnega programa športa ostajajo nespremenjena, zato bodo tudi posamezne večje postavke enake prejšnjemu programu. Da bi iztržili nekaj več sredstev za vrhunski šport, je na seji padel predlog o 10-odstotnem povišanju sredstev. Huje je pri Fundaciji za šport, kjer se sredstva v nasprotju s prvotnimi predvidevanji kar naprej manjšajo.

Če so načrti kazali, da naj bi ob načrtovani rasti prihodnje leto z naslova fundacije šport dobil 14 milijonov evrov, je kriza v državi poskrbela, da se je obseg sredstev vseskozi vztrajno krčil, nazadnje na dobrih 10 milijonov evrov, projekcije pa kažejo, da bo prihodnje leto še dva milijona manjši, je v okviru seje razkril direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj.

Prav zato direktorat aktivno sodeluje pri zakonu o igrah na srečo, ki so glavni vir napajanja fundacije, kjer pristojno ministrstvo brani interes športa. "Prizadevamo si, da se pri igrah na srečo ukine obdavčenje," je dejal Štrumbelj in nakazal, kje bi fundacija lahko nadomestila del izpada dohodka.

Zapleta se tudi pri informacijskem sistemu e-aplikacije, ki ga ureja Zavod za šport Planica. "Težave z informatiko v športu imamo, ker ne vemo, ali bi jo v Sloveniji imeli ali ne in temu primerno se obnašamo. Vzdržujemo neko staro stanje in velik del sredstev za šolski šport vlagamo v informatiko. Sistem je dobro zamišljen, imamo pa greh, ko je šel denar, namenjen tem programom, za evropsko prvenstvo v košarki in vse skupaj se je ustavilo. V naslednjem letu se ni dalo nadaljevati," je razkril direktor zavoda Jelko Gros in opozoril, da dobrega sistema brez primernih sredstev ne bo.

V živahni debati se je večina strinjala, da je sistem potreben, najbolj neposreden pa je bil predlog Borisa Mikuža, da strokovni svet pripravi ustrezen predlog, koliko kakovosten sistem stane ter koliko kadrov in drugega se potrebuje. Generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Edi Kolar je ob tem predlagal, da se najde primerno pot, da se informatiko in njene uporabne dele vključi tudi v novo nastajajoči zakon o športu. A Štrumbelj je že med debato opozoril: "Ni lahko biti direktor direktorata v teh časih. Veliko manevrskega prostora ni. Vsi si želijo dodatna sredstva, ki jih ni. Delimo stanje družbe, v kateri smo."

Kot pravi Štrumbelj, bodo na ministrstvu storili vse, da za potrebe športa počrpajo čim več evropskega denarja. Možnosti pa se odpirajo tudi v partnerstvu z drugimi državami. Tukaj je lep primer Kitajska, saj že od začetka leta potekajo pogovori o sodelovanju na področju športne vadbe v Kranjski Gori, v Planici in na Pokljuki, organizacije tekmovanj in industrijskega sodelovanja, kamor so vključeni Elan, Alpina, Duol in drugi. Konkurenca je huda, saj se Kitajska pogovarja na več trgih, možnosti pa izredne, saj so potrebe Kitajske, potem ko je dobila zimske olimpijske igre 2022, še večje.

Člani strokovnega sveta so se seznanili tudi z medresorskim usklajevanjem novega predloga zakona o športu. Ta naj bi šel na vlado že v začetku oktobra, glede na številne pripombe pa bržkone ne bo medresorsko usklajen. Bolj optimističen je Štrumbelj: "Trudimo se na vseh področjih in preverjamo, s čim lahko zakon dopolnimo, da bo boljši. A časa je res zelo, zelo malo." Generalni sekretar OKS Kolar pa glede na predlagane dopolnitve opozarja: "Vse, kar je novo in razvojno, se ne sprejema, celo nekatere zadeve, ki že veljajo, želijo dati iz zakona. Potem je škoda sprejemati nov zakon." Zato predlaga, da se upošteva čim manj.

Pomemben za slovenski šport pa je tudi predlog, da se na slovenskih osnovnih šolah poveča obseg športne aktivnosti. Trenutno je na ministrstvu ustanovljena komisija, ki to preučuje, končni cilj pa je vsaj 45 minut vadbe na dan za vse osnovnošolce, širitev pa naj bi šla na račun razširjenega šolskega programa.

Predstavljene so bile tudi aktivnosti na področju ureditve Muzeja športa, kjer se kot lokaciji ponujata Športni park v Stožicah in stara pošta nasproti Name v centru Ljubljane. Tudi za ta večmilijonski projekt na ministrstvu napovedujejo boj za evropska sredstva. Realni rok začetka gradnje je leto 2018, po uspešni prijavi na razpise prihodnje leto.

Štrumbelj pa je na seji predstavil tudi aktualni projekt športne diplomacije, ki ga je ob svojem predsedovanju Evropski uniji sprožila Slovaška. Gre za pomemben nov korak, saj šport v primerjavi z drugimi področji v Evropi nima neke skupne usmeritve. Posamezne države, prednjačijo Nemci in Francozi, pa veliko vlagajo v razvoj športa po svetu, preko katerega se vključujejo v razvoj družb.