Organizatorji iščejo rešitev za prazne tribune

Teniški dvoboji so ponavadi jamstvo za soliden obisk gledalcev. A ko sta se Martina Hingis in Timea Bacsinszky uspešno uvrstili v finale ženskih dvojic, se je to zgodilo na odročnem stranskem igrišču in pred praznimi tribunami. Celo v finalu, v katerem sta Švicarki klonili pred ruskima igralkama, je bilo opaziti še veliko praznih sedežev za gledalce.

"Želim si, da bi bile tu večje množice gledalcev," je za britansko televizijo BBC dejal podpredsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) John Coates. To so po njegovih besedah najtežje igre, ki jih je doslej organiziral Mok. Ker primanjkuje navdušenja, je organizatorjem težko prodajati vstopnice za tekmovanja.

Mok si sicer krivdo za prazne sedeže deloma lahko pripiše tudi sam sebi. Veliko število vstopnic so namreč pred začetkom iger razdelili pokroviteljem, ki so dogodek v Riu podprli s približno dvema milijardama dolarjev. A ti so jih različno izkoristili: ko je Argentinec Juan Martin Del Potro v polfinalu moškega tenisa premagal Španca Rafaela Nadala, so bile tribune polne, teniški dvoboj žensk za prvo mesto, ki je sledil, pa mnogim očitno ni bil več zanimiv in so odšli s stadiona.

Med šestimi milijoni prebivalcev Rio de Janeira je vsekakor dovolj športnih navdušencev, a so nekoliko izbirčni. Ko nastopa kakšen brazilski športnik, ga bučno spodbujajo, ko je njegovega nastopa konec, pa marsikateri gledalec odide s stadiona, pa čeprav tekmovanje še traja.

Organizatorji zdaj razmišljajo, da bi vzdušje na tribunah izboljšali z učenci. "Prosta mesta bi zelo radi napolnili s šolskimi razredi," je povedal tiskovni predstavnik organizacijskega komiteja Mario Andrade. A to bi bilo treba omogočiti brezplačno.

V Riu so sicer vstopnice veliko cenejše kot pred štirimi leti v Londonu, a za večino Brazilcev še vedno predrage. Ko so se olimpijske igre v Riu začele, je bilo na voljo še več kot en milijon vstopnic.

Vstopnice pa gredo slabo v prodajo tudi zaradi neustrezne infrastrukture. Kot je opozorila švicarska televizija SRF, jih je mogoče kupiti le prek spleta, za kar je potrebna kreditna kartica, ki pa je številni Brazilci nimajo. Težava je tudi velika oddaljenost nekaterih prizorišč.

Smrad pa je še en vzrok, ki odganja gledalce. Kanalizacijski sistem v Riu je neurejen, to lahko vsak opazi. Tako se nad smradom po fekalijah ne pritožujejo le plavalci, pač pa tudi kajakaši. Neposredno poleg arene na severozahodu Ria teče kanal, iz katerega smrad veje na stadion. To pa ne smrdi le športnikom, ampak tudi gledalcem.