Med dvema kandidatoma - Pekingom in Alamtyjem - je zmagalo glavno mesto Kitajske, ki bo tako kot prvo v zgodovini gostilo tako poletne kot zimske igre. Peking je bil gostitelj olimpijskih iger že 2008.
Zaradi visokih finančnih zahtev in vsesplošne krize sta se za igre 2022 potegovala zgolj dva kandidata. Že pred glasovanjem so iz igre izstopili Oslo, Stockholm, Krakov in Lvov, razmerje moči med Pekingom in Almatyjem pa je bilo dokaj izenačeno. Poročevalci s kongresa Moka so pisali, da so Kazahstanci navdušili delegate s predstavitvijo, v kateri so največji poudarek dali bližini tekmovališč ter naravnemu snegu.
A kot se je to že mnogokrat zgodilo, je zmagal kapital. Peking bo štirinajst let po poletnih olimpijskih igrah gostil še zimske, pa čeprav v neposredni bližini nima gora. Tekmovanja v smučanju bodo na primer 200 kilometrov izven mesta, tudi ostala tekmovališča pa bodo precej oddaljena.
Kitajci so na predstavitvi poudarili, da imajo dovolj zalog vode in naprav za ustvarjanje umetnega snega, hkrati pa so delegate prepričali tudi z dobro izvedbo poletnih iger 2008.
Peking ima po zadnjem štetju približno 25 milijonov prebivalcev, po obsegu pa je tretje največje mesto na svetu. Leži na nadmorski višini 43 metrov, njegova največja težava pa je velika onesnaženost zraka.
Na drugi strani je Kazahstan ostal brez iger. Almaty, nekdanja prestolnica države in še vedno največje mesto, se je prvič potegoval za igre, Kazahstan pa doslej še ni bil prireditelj največjega športnega dogodka na svetu.
Glasovanje ni minilo brez zapleta. Predvideno je bilo, da bo potekalo elektronsko oziroma prek tabličnih računalnikov, a ker so imeli nekateri delegati težave z vstopom v sistem, je predsednik Moka Thomas Bach sklenil, da bo glasovanje potekalo na star način, se pravi s papirnatimi lističi.
Delegati Moka so izbrali tudi prireditelja zimskih olimpijskih iger mladih 2020. Norveškemu Lillehammerju, ki bo mlade športnike gostil 2016, bo sledila švicarska Lozana, ki je v glasovanju premagala romunski Brasov.
