Postavlja se vprašanje, kaj naj bi z njo šport sploh pridobil in ali ne bi bilo bolje tega denarja vložiti kar neposredno v šport.
PRAVILNIK ZA SOFINACIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA NA DRŽAVNI RAVNI
97. člen
Sofinancira se delovanje nacionalne športne zveze na področju športne rekreacije, ki poleg drugih pogojev izpolnjuje še naslednja pogoja:
- vanjo je včlanjenih najmanj 10 športnih društev, ki izvajajo programe športne rekreacije in
- športna društva, člani zveze, imajo skupaj najmanj 10.000 individualnih članov, ki so zavedeni v registru članov
(identično velja tudi za sofinanciranje prostočasne športne vzgoje otrok in mladine - 99. člen)
Zakaj se zdaj skuša uveljaviti nacionalna športna kartica? Zdi se, da se odgovor ponuja na dlani. Predsednik vlade Republike Slovenije Miro Cerar (bil je v funkciji ministra za izobraževanje, znanost in šport) je 20. marca podpisal (kar pomeni, da je takoj začel veljati) pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni. Slednji je seveda podlaga za razdeljevanje državnega denarja za šport, ki ga obubožane športne zveze krvavo potrebujejo.
Najprej se je treba dotakniti pravilnika, ki je v nekaterih členih prav brutalen do športnih zvez. V tem primeru ne gre za vrhunski šport, ampak za sofinanciranje rekreacije in sofinanciranje prostočasne športne vzgoje otrok in mladine.
Kako naj se recimo Kegljaška zveza Slovenije (ali pa hokejska, gimnastična, plavalna ...) prijavi za financiranje rekreacije ali financiranje programa dejavnosti otrok, če pa nima in verjetno ne bo nikoli imela 10.000 registriranih članov. Katera zveza pa ima pri rekreaciji ali otroški dejavnosti toliko članov?
Morda planinska in nogometna (če imajo toliko registriranih članov malonogometnih klubov, ki igrajo rekreativne lige) pa nobena druga več. To naj bi pomenilo, da se za ta finančna sredstva, ki jih namenja za sofinanciranje država, sploh ne bo mogel nihče prijaviti, ker pač ne bo izpolnjeval pogojev in bo denar tako lepo ostal v državni blagajni.
Lahko pa se zgodi, da bo pravilnik moral preživeti ustavno presojo. Skoraj zagotovo se bo našel nekdo, posameznik, klub, društvo ali zveza, ki bo vložil zahtevek za ustavno presojo pravilnika, in sicer v točki, ki govori o 10.000 obveznih članih za sofinanciranje. Zakaj pa je tisti rekreativec ali otrok, ki se rekreira s športom pri zvezi, ki ima vsega 800 registriranih članov, slabši od tistega, ki hodi v planine? Zakaj je rekreacijski sabljač nevreden financiranja, rekreativni igralec malega nogometa pa si ga zasluži? Zdi se nam, da je bila velika napaka, ker pravilnika niso dali v javno obravnavo in verjetno ga je predsednik vlade podpisal ne vedoč, kaj podpisuje. No, s tem se bodo že pozabavali odgovorni.
POGOJ ZA PRIDOBITEV NACIONALNE ŠPORTNE KARTICE
1. ustrezen status športne osebe
2. dodeljena športna številka
3. izpolnjene obveznosti do športnega društva (npr. plačilo članarine) in/ali do NPŠZ
4. plačilo izdaje nacionalne športne kartice
Ob tem se pojavlja še en pomislek. Kaj pa, če se mnogi rekreativci sploh ne želijo registrirati in ne želijo biti v nekem društvu, ob tem pa se zavedajo, da zaradi takega razmišljanja ne bo sofinanciranja programa društva, v katerem pa bi sodelovali. Kaj pa, če starši ne bodo hoteli, da je otrok registriran v društvu, ob tem pa bi si želeli, da se sofinancira plavalna šola, v katero bi radi vključili otroka. Tudi s tem se bodo morali odgovorni resno pozabavati.
Zanimiv pa je projekt nacionalne športne kartice. Po zgoraj omenjenem pravilniku, ki je zdaj v veljavi, bodo zveze seveda težile k temu, da imajo čim več članov. In to je voda na mlin in verjetno tudi razlog, da je "čisto slučajno" vzniknil projekt nacionalne športe kartice, ki obljublja celovit športni register.
Toda zakaj bi sploh potrebovali tak register, če ga bodo tako ali tako že imele zveze? Samo zato, da bo imel marketing na olimpijskem komiteju nekakšno podlago za sponzorje? Ali samo zato, da bodo morali imetniki nacionalne športne kartice pač kupiti oziroma plačati še eno športno kartico?
Olimpijski komite bo izdelovalcu kartic seveda plačal nekaj denarja za kartico in nekdo bo mastno zaslužil. Prav zanimivo bo videti, koga bo komisija izbrala za izdelovalca športnih kartic, potem ko se bo razpis zaključil 8. julija. Sicer pa, denar namenimo športu, ne pa da športniku vzamem še en evro, da bo imel nekaj, česar v bistvu sploh ne bo potreboval.