Je nogometna in rokometna velesila, pohvali se lahko z zelo urejeno hokejsko ligo, uspešna je v zimskih športih in tako dalje. Za številne športnike je obljubljena dežela, tudi za Slovence.
Ti so v preteklosti že bili nekaj ogorčenih bitk z Nemci, čeprav so bili ti bolj ali manj uspešnejši, pa smo sladke zmage slavili tudi Slovenci, kar je pred tekmo med Mariborom in Schalkejem jasno spodbuden podatek.
DAN, KO SO CELJANI ZASEDLI EVROPSKI VRH
April 2004 je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega rokometa in športa na splošno. Tedaj so Celjani osvojili rokometno ligo prvakov in poleg Krima postali edini slovenski športni kolektiv, ki je kadarkoli postal evropski prvak. Po zmagi slovenskega rokometnega velikana je zadišalo že po prvi tekmi z nemškim prvoligašem Flensburgom, na kateri so domači v mestu ob Savinji zmagali s šestimi zadetki prednosti. Čeprav so na povratni tekmi izgubili, so v skupnem seštevku vseeno slavili z 62:58 in rajanje, ki je bilo zaključeno šele nekaj dni pozneje, se je lahko začelo. Pod zgodovinski dosežek se je podpisal trener Miro Požun, njegovi najpomembnejši bojevniki so bili Sergej Rutenka, ki je na povratni tekmi zabil kar 11 golov, Renato Vugrinec, Edvard Kokšarov, Uroš Zorman in kapetan Uroš Perić. Flensburg je rane celil dolgo, šele letos mu je le uspelo osvojiti ligo prvakov.
ZMAJČICE UTIŠALE SKORAJ 9000 DORTMUNDČANOV
Celje in Krim nista edina, ki sta v rokometu osvojila evropsko tekmovanje, to je uspelo tudi Robitu Olimpiji. Ljubljančanke so leta 1997 osvojile pokal EHF, nekakšno rokometno ligo Europa, potem ko so bile v velikem finalu v dveh obračunih boljše od dortmundske Borussie. V Tivoliju so zmajčice slavile s kar osmimi goli prednosti, zdelo se je, da bo povratna tekma zgolj rutinska stvar.
Kljub temu se je v Dortmundu zbralo celo 8700 gledalcev, kar je bil tedaj rekorden obisk. Nemke so letele na krilih gledalcev (teh naj bi bilo toliko zato, ker so med obiskovalce razdelili tudi 10 vstopnic za finale nogometne lige prvakov med Borussio in Juventusom v Münchnu), toda Olimpija se ni dala.
Izgubila je le za štiri in dosegla enega največjih uspehov v zgodovini slovenskega športa. Pod evropsko slavje se je podpisal trener Pavel Čumakov, na igrišču so blestele Irma Kapidžić, Ina Dolgun, Nataša Mežek, Marjeta Marton ...
BOLEČA NEMŠKA ZAUŠNICA NA TISOČE SLOVENCEM
Evropskega prvenstva v košarki leta 2005 marsikateri Slovenec nikdar ne bo pozabil. V prvi vrsti zaradi tega, ker ga je gostila Srbija. Tja so odpotovali številni navijači, na beograjskih ulicah smo bili več dni priča pravemu slovenskemu rajanju.
Do četrtfinala so rajali tudi košarkarji, ki so se iz skupine prebili z zmagami nad BiH, Grčijo in Francijo. Optimizem je bil na izjemni ravni, streznitev pa tudi zaradi tega toliko bolj boleča. Zaušnico so četi selektorja Pipana prisolili Nemci, ki so slavili s 76:62.
Slovenci, ki jih je podpiralo več tisoč rojakov, so dokaj solidno ustavili Nowitzkega, toda razigrala sta se Demirel in Roller. Razočaranje je bilo ogromno in še danes se marsikdo sprašuje, kaj bi bilo, če bi bilo. Tudi zaradi tega, ker je prvakinja postala Grčija, ki je v finalu premagala Nemčijo. Da, tista Grčija, ki jo je Slovenija v prvem delu spravila na kolena ...
PIČLE ŠTIRI STOTINKE, KI SO ODNESLE ZLATO
Tina Maze, ki je bila včeraj vnovič okronana za slovensko športnico leta, se lahko pohvali, da je v svoji karieri osvojila štiri olimpijske kolajne – dve zlati in dve srebrni. Obe zlati si je privozila na letošnjih igrah v Sočiju, obe srebrni na igrah, ki jih je leta 2010 gostil Vancouver.
Čeprav se je tedaj vsaj na prvi pogled domov vrnila zadovoljna, jo na Kanado zagotovo vežejo tudi nekoliko grenki spomini. V prvi vrsti zaradi veleslalomskega trilerja, ki je potekal med njo in smučarko iz Nemčije. Na koncu neverjetno razburljivega veleslalomskega obračuna je roke visoko v zrak dvignila šele 20-letna Viktoria Rebensburg, ki pa je zlato medaljo osvojila z zgolj štirimi stotinkami prednosti pred Korošico.
Ker je bila slednja po prvi vožnji »šele« peta, je bila jasno zadovoljna tudi z drugim mestom, a ko za prvim zaostaneš tako malo, je logično, da je prisotno tudi rahlo obžalovanje.
Z ZMAGO NAD SLOVENCI ZACELILI RANE
Sloveniji ni bilo velikokrat dano, da bi na svojih tleh gostila veliko športno tekmovanje, nekajkrat pač. Leta 2004 so tako v deželici na sončni strani Alp gostovali najboljši evropski rokometaši, na naše zadovoljstvo so se v finalu za zlato kolajno udarili Slovenci in Nemci.
V Tivoliju se je na odločilni tekmi zbralo 6500 gledalcev, ki so upali na sanjski razplet domačega evropskega prvenstva, toda Nemci so imeli po številnih bolečih izkušnjah iz preteklosti drugačne načrte. Za gostitelje so bili občutno premočni, že prvi polčas so dobili s šestimi zadetki prednosti, na koncu so slavili s 30:25 in prvič postali najboljši na stari celini.
Slovenci kljub vsemu niso bili poklapani, tudi zaradi tega, ker so na poti do finala pod taktirko selektorja Toneta Tislja dobili kar nekaj epskih bitk, med drugim so v polfinalu po pravi drami s 27:25 v kozji rog ugnali sosede Hrvate.
