Triindvajsetletni branilec iz Idrije je nov izziv našel v Španiji, kjer je najprej postal član drugoligaša Lleide, le mesec pozneje pa je prestopil k prvoligašu Fuenlabradi.
LUKA RUPNIK
Rojen: 20. maja 1993
Država: Španija (Fuenlabrada)
Šport: košarka
Klub: Baloncesto Fuenlabrada
Kako je prišlo do tega, da ste se poleti odločili kariero nadaljevati v Španiji?
Po štirih letih v Unionu Olimpiji sem začutil oziroma vedel, da moram odpreti novo poglavje v karieri. Odločil sem se narediti korak nazaj, da bi potem lahko naredil dva naprej. Predvsem sem stavil nase, iskal sem ekipo, v kateri bi imel veliko vlogo, torej izdatno minutažo, da se pokažem.
Ste imeli v tistem času še kakšno ponudbo?
Zastopniku sem rekel, naj se mi javi samo, če bo ocenil, da je ponudba zanimiva. Moja želja je bila, da bi igral trideset minut na tekmo, v igri pa sta bila španska drugoligaša in italijanski drugoligaš. Najboljša ponudba se mi je zdela tista iz Lleide, ki je predstavljala najbolj ambiciozen projekt.
Kakšne spomine imate na štiriletno obdobje pri Unionu Olimpiji?
Imam tako dobre kot slabe spomine, nekakšna mešanica občutkov, to je bila neverjetna izkušnja v mojem življenju. Niti ni veliko igralcev, ki so v Olimpiji preživeli štiri leta, in glede tega sem dobil precej trdo kožo, saj v Olimpiji resnično lahko doživiš marsikaj.
V drugi španski ligi ste igrali samo en mesec. Ste bili presenečeni, da ste tako hitro dobili ponudbo prvoligaša iz Fuenlabrade?
Zelo sem bil presenečen. Iz Olimpije sem odšel na nižjo raven, nato pa v enem mesecu prišel v ligo ACB in klub, ki je igral v evropskem pokalu. V Lleidi sem imel odprto pogodbo in ob določeni odškodnini sem klub lahko zapustil. Fuenlabrada je po slabem začetku sezone iskala novega organizatorja igre, hitro smo se dogovorili in podpisali triletno pogodbo. Bil sem zelo vesel, obenem pa je bila to tudi nagrada za trdo delo.
Ste imeli pred odhodom v špansko drugo ligo kaj pomislekov?
Če pogledam nazaj, sem bil neverjetno pogumen, da sem se tako odločil. Razmišljal sem, da bi z dobro igro v drugi ligi opozoril nase in pritegnil pozornost prvoligašev ali moštev iz močnejših lig. Prepričan sem bil, da bom odigral dobro, samo priložnost sem moral dobiti in to se je zgodilo. Je pa res, da v španski drugi ligi igra kopica igralcev z Balkana in ostalih delov Evrope, ki razmišljajo podobno. Kot zanimivost lahko povem, da sem v tej sezoni iz druge v prvo špansko ligo prestopil samo jaz, tako da je to očitno veliko težje, kot sem si sprva predstavljal.
Kakšen klub je Fuenlabrada?
Lani je naredila vrhunski rezultat, uvrstila se je v četrtfinale kraljevega pokala, ki je v Španiji zelo cenjeno tekmovanje. Prav tako se je uvrstila v končnico državnega prvenstva. Sicer pa gre za klub, ki se vselej bori za uvrstitev v končnico, in tako je bilo tudi letos. Pred začetkom sezone končnica sicer ni bila cilj, ta je za klub bolj nagrada, saj si je Fuenlabrada samo štirikrat v zgodovini izborila sodelovanje v njej. Tekmeci so res močni, a smo se dobro držali. V evropokalu se nam na žalost ni uspelo uvrstiti v četrtfinale, vendar smo že z uvrstitvijo med šestnajst presegli cilj.
Vse se dogaja veliko hitreje, več se teče, ritem igre je visok, imajo pa igralci več svobode, več je improvizacije. Kar zadeva moč lige, bo drugo leto v evroligi nastopilo pet španskih moštev in že to je zelo zgovoren podatek. Največja razlika pa je v medijski pokritosti, španska liga je glede tega odlično organizirana.
Ste imeli kaj težav s privajanjem na hitrejšo igro?
Ne, na začetku sem imel težave zato, ker sem bil vesel, da sem sploh tukaj. Sprva sem zato igral povprečno, ko pa sem videl, da imam lahko vpliv tudi v tem tekmovanju, je postajalo vse bolje. Moj povprečni statistični indeks je deset, sem med glavnimi igralci v moštvu in za zdaj mi gre vse po načrtih.
Imate zelo pestro ekipo, v kateri sta samo dva Španca, ostali igralci prihajate z različnih delov sveta.
Štirje smo z Balkana, govorimo svoj jezik, kar mi je v veliko pomoč. Ekipa je zelo mlada, odlično se razumemo in vzdušje je temu primerno.
Nogomet je v Španiji šport številka ena, daleč pred vsemi ostalimi. Kje je košarka?
Nogomet je res povsem drug svet. Glede košarke bom rekel tako: kamorkoli greste, je dvorana polna. Mislim, da imajo ljudje košarko radi, spoštujejo jo in radi prihajajo na tekme, pri nas se na vsaki zbere od pet do šest tisoč gledalcev.
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Da, v Fuenlabradi je košarka šport številka ena. Kamorkoli grem, me ustavijo in malo se pogovorimo, kar pa velja predvsem za starejše ljudi.
Kakšen fenomen je v Španiji Luka Dončić?
Španci so ga vzeli za svojega, res ga imajo radi. V Realovi trgovini se prodajajo samo dresi Sergia Llulla in Luke Dončića. Luka sproti dokazuje svojo kakovost, poleg tega, da kot košarkar nima omejitev, pa je tudi odličen fant in sem zelo vesel zanj.
Sta se z Dončićem kaj družila?
Ko je Fuenlabrada igrala z Realom, smo šli na večerjo. Zaradi natrpanega urnika se nama ni uspelo ujeti, takrat pa smo končno imeli malo več časa za druženje in pogovor, ki je trajal pozno v noč. Res se je bilo prijetno z nekom pogovarjati v slovenskem jeziku. (smeh)
Kakšen status pa ima Jan Oblak?
Sploh si ne morete predstavljati, kako ga obožujejo, prepričal jih je s svojimi predstavami.
Ste že bili na kakšni nogometni tekmi?
Ko so me obiskali prijatelji, smo šli na tekmo Real Madrid – Betis. Res je neverjetna izkušnja, ko si na stadionu Santiago Bernabeu skupaj z 80 tisoč ljudmi. Tako kar najbolje občutiš, kako so Španci nori na nogomet.
Kako ste se navadili na življenje v Španiji; se močno razlikuje od tega v Sloveniji?
Recimo, da se kar precej razlikuje. Presenetilo me je, da so ob osmih, devetih zvečer vsi na ulici, v barih, tapasih. Delajo za to, da živijo, in ne obratno, kot mi.
Ste imeli kaj težav s sporazumevanjem? Koliko španščine že obvladate?
Na začetku je bilo nekaj težav, ker vse poteka v španščini. Punca hodi na tečaj španščine, tako da se skupaj učiva. Veliko se pogovarjam in že kar dobro govorim špansko.
Kakšno mesto je Fuenlabrada?
Fuenlabrada je bolj delavsko mesto, malo manjša od Ljubljane. Je neke vrste spalno naselje, predmestje Madrida, do katerega je dvajset minut vožnje. Ljudje večinoma hodijo delat v prestolnico. Mesto ni pretirano lepo, kot so druga španska mesta, velika prednost pa je, da je blizu Madrid, ki ponuja vse.
Nisem vedel, da je Torres iz Fuenlabrade, je pa res, da kar precej ljudi navija za madridski Atletico.
V katerem delu mesta živite?
Živim v središču mesta. Do dvorane imam pet minut peš in tudi sicer je vse blizu.
Živite v hiši ali v stanovanju?
V stanovanju.
Ste si stanovanje našli sami ali vam ga je priskrbel klub?
Na začetku sem bil dva tedna v hotelu, klub pa mi je iskal stanovanje, in ko so našli primernega, sem se preselil.
Je bilo težko najti primerno stanovanje?
Veliko je blokov, a so stari, tako da mi stanovanja tam niti niso bila všeč. Na koncu je bilo tako, da je punca soigralca Luddeja Håkansona dobila službo v Madridu in sta se odločila preseliti, jaz pa sem šel v njegovo stanovanje, ki je res lepo.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Stanovanje meri 95 kvadratnih metrov, za najemnino ne vem natančno, ker za to skrbi klub. Rekel bi, da znaša okoli 900 do tisoč evrov. Stanovanje je veliko, tako da lahko družina ostane pri meni, ko pride na obisk. Prav nobenih pripomb nimam, klub je odlično organiziran, za vse je poskrbljeno in osredotočen sem lahko samo na svoje igre.
Imate na voljo klubski avto?
Imam.
Pričakoval sem, da bodo bolj temperamentni, a za zdaj imam samo pozitivne izkušnje.
Ali so vas kdaj ustavili policisti?
Enkrat, ker sem prehitro zapeljal čez prehod za pešce. Policist me je vprašal, zakaj nisem bolj pogledal, ali ni kje kakšen pešec. Ko je videl, da sem tujec, me je vprašal, kaj sploh delam v Španiji. Odgovoril sem, da igram košarko, in splet okoliščin je nanesel, da je poznal mojega soigralca, ki je zdaj v Barceloni, tako da se je vse srečno končalo.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na gostovanja gremo dan pred tekmo, največ potujemo z vlakom, ker imajo v Španiji odlične povezave. Na otoke gremo z letalom, z avtobusom pa se odpravimo v Bilbao in Murcio, kamor ne peljejo hitri vlaki.
Najbolj vroče gostovanje?
Veliko jih pravi, da je najbolj vroče vzdušje v Fuenlabradi, dvorana je malo manjša in vsi navijajo. Zame je bilo najtežje gostovanje na Tenerifeju in z mano se je strinjal tudi Jaka Blažič, ki igra za Baskonio.
Kako Španci poznajo Slovenijo?
Poznajo jo predvsem zaradi dobrih košarkarjev, Jaka Lakovič je pustil zelo dober vtis v Barceloni, Zoran Dragić v Malagi, tudi Boštjan Nachbar je tu že kar nekaj časa. Kar zadeva državo, vedo, da je Ljubljana lepo mesto, česa več pa niti ne.
Ste se v Španiji morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana s košarko?
Ne, imam samo dobre izkušnje.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah veliko brezdomcev, beračev?
Govori se o gospodarski krizi, bari pa so polni. Denar se ves čas obrača, ljudje znajo uživati in verjetno zapravijo vse, kar zaslužijo. (smeh)
Fuenlabrada je bolj mirna. Če imamo s soigralci možnost, da se malo poveselimo po kakšni zmagi, se zapeljemo v Madrid, a časa za to ni veliko.
Kaj počnete, ko imate kakšen dan prosto?
S punco greva v Madrid, na kakšno kosilo, saj je ponudba hrane izvrstna. Če se nam ne prekriva urnik, se včasih dobim s katerim od drugih slovenskih igralcev, ki ima tekmo v Madridu. Družimo se s prijateljico, ki dela na ambasadi.
Se slovenski športniki v Španiji veliko družite?
Veliko se slišim z Blažičem, Lapornikom. Z Oblakom sva šla na večerjo, tako da smo kar povezani.
Kako vam je všeč španska kuhinja, ali obstaja kakšna jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Španska kuhinja mi je všeč, od jedi imam rad hamon, njihov pršut, ki ga je več vrst. Veliko je mesa, imajo dobro govedino, steake, veliko je predjedi. Edino, kar mi ni všeč, so sladice, pri nas so veliko boljše. (smeh)
Ste morda v trgovinah naleteli tudi na slovenske izdelke?
Pred kratkim sem v Madridu našel pašteto Argeta.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
V restavracijah je odvisno, kaj bi rad. Ješ lahko za sto ali za deset evrov, meniji so takšni kot v Sloveniji. V trgovini sta zelenjava in kruh cenejša, ostalo pa je na podobni ravni kot pri nas.
Kako bi opisali Špance?
Španci so odprt in sproščen narod, a včasih malo preveč govorijo. Niso pa ravno trdi delavci, so bolj uživači. (smeh)
Kakšne so Španke?
Za vsakogar se nekaj najde, izbira je velika, saj tu živijo ljudje z vseh koncev sveta. Načeloma so pa vse punce lepe.
Kaj vas je v Španiji najbolj navdušilo?
Najbolj me je navdušila pozitivnost. Veliko bolj izpostavljajo pozitivne stvari, ki jih poskušajo izvleči iz vsake situacije, to me je najbolj presenetilo.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali morda pogrešate?
Ko imajo siesto, je med četrto in šesto popoldne bolj ali manj vse zaprto in v restavraciji ne moreš jesti. Mogoče je to stvar, ki me moti; ko počivajo, počivajo.
Ali imajo mogoče kakšno navado, ki se nam zdi čudna?
Za novo leto, preden odbije polnoč, pojedo dvanajst grozdov, za vsak mesec enega. Nori so na loterijo, za novo leto vsak kupi srečke, tako jih naučijo že med odraščanjem. Na glavnem trgu v Madridu lahko vidite, da petsto ljudi stoji v vrsti za nakup srečk.
Kako pogosto se vračate domov?
Bil sem samo enkrat. Ko se nam ni uspelo uvrstiti v kraljevi pokal, nam je trener dal štiri dni prosto in izkoristil sem jih za odhod domov.
Stari ste 24 let, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Kratkoročen cilj je, da sezono do konca odigram tako dobro kot do zdaj. Čez poletje si želim čim bolj izboljšati svoje slabosti in v naslednji sezoni narediti korak naprej, da bi imel še večjo vlogo. Uživam v vsaki minuti, ki jo preživim na igrišču. Zdi se mi, da sem se v preteklosti včasih malo preveč obremenjeval, zdaj pa sem se sprostil.
Bil sem na dveh evropskih prvenstvih, če bo priložnost, bom vedno z največjim veseljem igral za reprezentanco. Letos si ne delam utvar, ker vem, da bosta v ekipi Goran Dragić, ki je eden izmed najboljših branilcev v ligi NBA, in Luka Dončić, ki se je – hvala bogu – odločil, da bo igral za nas.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli v Španiji?
Dobro vprašanje, življenje v Španiji mi je zelo všeč, ampak sem človek, ki se rad druži s prijatelji, večino teh pa imam v Sloveniji, tako da je odgovor na dlani. (smeh)
Rojen: 20. maja 1993
Država: Španija (Fuenlabrada)
Šport: košarka
Klub: Baloncesto Fuenlabrada
