Koprski klub se lahko pohvali, da je imel v tej sezoni v svojih vrstah tudi najboljšega strelca rednega dela sezone. Gre za 24-letnega gruzijskega reprezentanta Dudo Sanadzeja, ki prihaja iz Tbilisija in je leta 2013 nastopil tudi na evropskem prvenstvu v Sloveniji.
DUDA SANADZE
Rojen: 25. julija 1992
Država: Gruzija (Tbilisi)
Šport: košarka
Klub: KK Sixt Primorska
Kakšna je vaša življenjska zgodba?
Rodil sem se v Tbilisiju, tudi moja mama in oče sta bila košarkarja, tako da sem se zgodaj začel ukvarjati s tem športom. Oče je bil celo kapetan gruzijske izbrane vrste, zato je bilo na mojih plečih kar nekaj pritiska, da bi postal dober košarkar. (smeh) Igral sem v istem klubu, kot je igral oče, nato pa sem se odločil za selitev v ZDA, v San Diego, kjer sem hodil na kolidž, doštudiral in seveda igral košarko.
Ste boljši košarkar od očeta?
Mislim, da sem. (smeh)
V ZDA ste preživeli štiri leta, kako to, da ste se oktobra odločili priti v Slovenijo?
Leta, ki sem jih preživel onkraj Atlantskega oceana, so bila zame odlična izkušnja, tako s košarkarskega kot s povsem življenjskega vidika. Glede Slovenije bi rekel takole, večkrat sem igral proti vaši reprezentanci, prav tako vsako poletje sem prihajamo na priprave. Nekoliko sem že poznal državo, kar je pomembno, ker se nisem želel preseliti v kakšno čudno okolje. Slovenija je podobna Gruziji in tudi ljudje se pretirano ne razlikujejo. Všeč mi je slovenski način igranja košarke, ko sem igral proti vaši reprezentanci, sem videl, da se igra disciplinirano in moško, zato sem si predstavljal, da je takšno tudi državno prvenstvo. Moja prioriteta je bila priti sem, razmišljal pa sem le o košarki.
Ste imeli še kakšno ponudbo?
Imel sem nekaj ponudb iz Nemčije, a sem se odločil za Slovenijo, ker sem poznal trenerja Aleksandra Sekulića. Igor Kokoškov, ki je bil selektor gruzijske reprezentance, mi je priporočil Sekulića, za katerega je rekel, da je odličen trener in da bom pod njegovim vodstvom še napredoval. Po pogovoru s trenerjem sem se hitro odločil sprejeti ponudbo, gre za izjemnega človeka, prihod v Slovenijo pa je zelo dobra odskočna deska za naprej.
Kaj ste vedeli o Sloveniji, preden ste prvič prišli?
Vedel sem, za kako lepo državo gre. Veliko je hribov, večkrat sem bil v Ljubljani, kjer sem nastopal z mlado reprezentanco in s člansko igral na Eurobasketu 2013. Vedel sem, da bo to odlična izbira zame.
Kaj ljudje v Gruziji na splošno vedo o Sloveniji?
Vedo precej, v glavnem zaradi športa. Še posebej zaradi vaše košarkarske reprezentance, imate odlično moštvo in Gruzijci vedno navijajo za vas. Sploh zdaj, ko je vaš selektor Kokoškov, ki je pred tem vodil Gruzijo. Nekako smo si podobni po tem, da igramo zelo srčno, borbeno, čustveno.
Kaj menite o slovenski košarki?
Zelo mi je všeč, prav vsako moštvo želi igrati moško in ekipno, igralci si podajajo žogo, pri tem pa sploh ni pomembno, na kateri ravni se igra. In prav to je bil eden od pomembnejših dejavnikov pri izbiri kluba. Na tak način lahko napredujem, nisem želel nekam, kjer se igra neorganizirano. Ob tem smo imeli odlično kemijo v ekipi, vzdušje je bilo zelo dobro, kar je vedno pomembno. Menim, da sem naredil zelo dobro potezo, da sem prišel v Sixt Primorsko, pod vodstvom odličnega trenerja sem veliko igral, tako da sem še dodatno napredoval.
V Sloveniji je igralo kar nekaj gruzijskih košarkarjev, ste se pred prihodom posvetovali z njimi?
Veliko fantov je po odhodu v Slovenijo naredilo zelo dobre kariere. Stepania, Ckitišvili, Markoišvili, Šermadini, Boisa, to so vse moji prijatelji in prav Boisa mi je poleg Kokoškova svetoval, naj pridem v Slovenijo.
Ste poznali kakšnega Slovenca, preden ste prišli?
Poznal sem vaše košarkarje, koga drugega pa se niti ne spomnim. Zdaj sicer poznam precej pevk in pevcev s tega področja, toda nisem prepričan, da so ravno iz Slovenije. (smeh)
Slovenija je vaša druga izkušnja s tujino, prej ste bili v ZDA. Očitno je, da gre za veliko razliko v državah, kje pa se bolje počutite?
Res je velika razlika. Ko si na kolidžu, imaš veliko dela, tako da ne ostane toliko časa za druge stvari. Prijatelji so mi govorili, zdaj živiš v San Diegu, tam so lepe plaže, morje, ves čas je poletje, zagotovo uživaš. Lahko vam povem, da sem bil v štirih letih na plaži približno desetkrat, saj res nisem imel veliko prostega časa za raziskovanje. V Sloveniji je drugače in temu primerno sem si uredil življenje, saj imam več časa za sprostitev, kar mi je zelo všeč.
Kakšna je razlika med slovensko in gruzijsko košarkarsko ligo?
Če sem povsem iskren, gruzijska liga trenutno ni na visoki ravni, rekel bi celo, da je slovenska petkrat boljša. Za perspektivne košarkarje je zato bolje, da gredo v tujino. V izbrani vrsti sta mogoče največ dva igralca iz domače lige. Dejstvo je, da je le eno ali mogoče dve moštvi na spodobni ravni, upam pa, da se bo to v prihodnje popravilo.
Med priljubljenejšimi športi v Gruziji so nogomet, ragbi in rokoborba, kje je košarka?
Mislim, da sta najbolj priljubljena športa v Gruziji trenutno ragbi in košarka. Kot sem dejal, domače košarkarsko prvenstvo ni tako kakovostno, a je prav nasprotno z reprezentanco, ker v njej igrajo fantje, ki si kruh služijo v tujini. Ne vem, kaj se bo zgodilo čez pet, šest let, ko bo prišlo do menjave generacije, utegne se zgoditi, da bomo imeli s tem kar nekaj težav.
Stari ste 24 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Moja prva želja je vedno bila, da bi bil član reprezentance, saj to v Gruziji ogromno pomeni. Kar zadeva klubsko kariero, si želim igrati na najvišji ravni v Evropi, v tem trenutku to pomeni, da bi igral v španski ligi oziroma v evroligi, in to je moj cilj.
V Gruziji imamo veliko naravnih lepot, nisem si mislil, da je tako še kje drugje. Ko sem prišel v Slovenijo, sem bil presenečen nad videnim, mislil sem, da ima samo Gruzija tako lepe hribe in podobno, potem pa sem videl, da je tako tudi v Sloveniji. Ni samo pri nas tako lepo. (smeh)
Je Slovenija zadovoljila vaša pričakovanja?
Mesto je lepo, ljudje so zelo prijazni, tudi klub je odlično urejen, to je zelo dobra izkušnja zame, ki je ne bi za nič zamenjal.
Kaj so o vaši selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Nekateri niso vedeli veliko o košarki v Sloveniji, in to je bilo tisto, kar jih je najbolj skrbelo. Ko so videli, da so najboljši štirje klubi na visoki ravni in da bo to zame zelo dobra izkušnja, so bili navdušeni nad mojo izbiro. Zame je bilo pomembno, da grem nekam, kjer bom igral, pokazal, kaj znam, in to mi je v Kopru uspelo.
Se je bilo težko privaditi na slovenski način življenja?
Bilo je kar nekaj razlik, trgovine se zaprejo že ob osmi uri zvečer, v nedeljo je veliko zaprtih in nisem vedel, kaj bom počel ob nedeljah. (smeh) Na to sem se moral privaditi, saj je v Gruziji in ZDA, kjer sem živel prej, vse odprto 24 ur na dan.
Prihajate iz Tbilisija, kjer živi dober milijon ljudi, Koper pa je tako majhno mesto.
Ne glede na to se ne dolgočasim, saj veliko treniramo in igramo tekme. Prav tako se veliko družim s soigralci in čez dan se zgodi kopica stvari, ves čas sem v pogonu.
Katere jezike govorite?
Govorim gruzijsko, rusko, angleško in malo slovensko.
Katera je bila prva beseda, ki ste se jo naučili v slovenščini?
Najprej sem se naučil osnovnih stvari, pozdrava in besed, ki mi koristijo v vsakdanjem življenju. Seveda je bilo tudi nekaj grdih besed, ki včasih pridejo prav. (smeh)
Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Zanimivo mi je bilo, da imate isto besedo za pozdrav, ko pridete in odidete. Tega v Gruziji nimamo, vi pa preprosto rečete »čao« in to je to. (smeh)
Kaj vam je najbolj všeč v Sloveniji?
Najbolj mi je všeč hrana, vendar se nisem nič zredil, ker moram biti v formi. (smeh) Veliko je mesa, kar je podobno kot pri nas.
Ali mogoče poznate kakšno slovensko narodno jed?
Ne vem, všeč so mi čevapčiči, ampak ti niso slovenski. Prav gotovo sem že jedel kaj slovenskega, toda ne vem, kaj bi to bilo.
Kaj vam tu ni všeč?
Mogoče to, da so trgovine zaprte, ko se trening konča ob osmi ali deveti uri zvečer. Pred treningom ne moreš nikamor, ker moraš biti spočit, tako da je najbolj primeren trenutek za sprostitev prav po koncu treninga, ko je na žalost vse zaprto in greš lahko samo domov. (smeh)
V čem smo si Slovenci in Gruzijci najbolj podobni in najbolj različni?
Ljudje v Gruziji se držijo bolj zase, tukaj pa se lahko sproščeno pogovarjaš tudi s tistimi, ki jih ne poznaš. Če v Gruziji neznanec samo pozdravi, ga vsi gledajo na način, le kaj ima za bregom ali kaj pa njemu ni jasno. (smeh) Podobna pa je mentaliteta, pri soigralcih vidim, kako se na igrišču trudijo in garajo, podobno je v Gruziji.
Ali ste tu spoznali kakšnega Gruzijca?
Ne. Sem pa ves čas v stiku z Vladimirjem Boiso, ki živi v Ljubljani. Če bo ta intervju prebral kakšen Gruzijec, ki živi v Sloveniji, naj se mi kar oglasi. (smeh)
Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
Najprej bi si ogledali Koper, nato bi šli v Portorož, ki je zelo lep in kamor se navadno odpravimo ob prostem dnevu. Zelo mi je všeč tudi Ljubljana, tako da bi odšli v prestolnico.
Družim se z vsemi, še največ pa z Nejcem Zupanom in Gezimom Morino. Večkrat gremo ven, v kino, Portorož in podobno.
Kako vas kličejo soigralci, ali imate kakšen vzdevek?
V Sloveniji nimam nekega posebnega vzdevka, so me pa v ZDA klicali Duds. Ne vem, zakaj, verjetno jim je bilo tako lažje.
Veste, kaj duda pomeni v slovenščini?
Da, povedali so mi. Zelo čudno. (smeh)
Ali vas pesti domotožje?
Že kar nekaj časa sem v tujini, tako da sem se na to navadil. Seveda se zgodi, da pogrešam dom, vendar se trudim po najboljših močeh, da bi skrbel za družino, tako da nisem tukaj za zabavo.
Če bi želeli Slovencem predstaviti svojo državo, kaj bi rekli?
Slovencem bi priporočil obisk Gruzije, del države leži v Evropi, del v Aziji, tako da imamo zelo raznoliko hrano. Videl sem, da imate radi meso, zato bi vam bila naša hrana zelo všeč. Prav tako imamo lepe gore z zelo zanimivo zgodovino, v eni izmed gora je bilo zgrajeno mesto. Ženske pri nas so zelo lepe, tega sicer nisem želel izpostaviti, ampak gre za eno izmed petih najboljših zadev v Gruziji. (smeh) Pohvalimo se lahko z odličnim vinom, v Evropi smo znani kot vinorodna država. Kamorkoli grem, ljudem prinesem kakšno steklenico našega vina.
Ste poskusili slovensko vino?
Nisem, a vem, da ste znani po njem.
Če bi vam nekdo iz kakršnegakoli razloga ponudil slovensko državljanstvo, bi ga sprejeli?
Bi, dvojno državljanstvo bi bilo koristno.
Katera je najbolj čudna ali najbolj zanimiva stvar, ki ste jo doživeli v Sloveniji?
Najbolj čudna stvar, recimo to, da skoraj nihče ne misli, da sem tujec. Včasih me kar ogovorijo v slovenščini, ko jim odgovorim v angleščini, me čudno pogledajo, saj mislijo, da se zafrkavam. Potem pa jim razložim, da sem tujec. (smeh)
Ali ste poleg košarke tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Rad imam nogomet, v živo sem si ogledal tekmo med Koprom in Mariborom, bil sem še na odbojki.
Za kateri nogometni klub navijate?
Vedno mi je bil všeč Milan, ki pa v zadnjem času ni ravno zelo uspešen. Prav tako mi je všeč Manchester United, a je zgodba pri njem precej podobna. (smeh)
Ali morda veste, kdo je predsednik Slovenije?
Nimam pojma. (smeh)
Ali veste, koliko prebivalcev ima Slovenija?
Nisem prepričan, a bi rekel, da okoli tri milijone.
Ali poslušate slovensko glasbo, morda poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Soigralci v slačilnici ves čas vrtijo glasbo, ampak ne vem, ali je slovenska ali od kod drugod. (smeh)
Kaj menite o slovenskih ženskah?
Ne morem reči, da imam veliko izkušenj z njimi. So pa drugačne, recimo v ZDA so zelo odprte, v Gruziji bolj zaprte, Slovenke pa so nekje vmes.
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Rekel bi jim, naj veliko potujejo in spoznavajo ljudi. Zelo zabavno je spoznavati različne ljudi in kulturo. V vsaki državi je veliko zanimivih stvari. Recimo v ZDA je težava, ker poslušajo samo o sebi in ne vedo, kaj se dogaja drugje. V velik užitek mi je spoznavati ljudi, njihove zgodbe in stvari o njihovi državi, tako vidiš, koliko raznolikosti ponuja svet.
