Na tisto gostovanje na Malti sicer nima najlepših spominov, ker je srečanje zaradi poškodbe rame končal predčasno, toda omenjena nevšečnost je že preteklost, januarja se je že vrnil na igrišče.
DEJAN TRAJKOVSKI
rojen: 14. aprila 1992
država: Nizozemska (Hengelo)
šport: nogomet
klub: FC Twente
Za nameček je nizozemski prvoligaš isti mesec od Domžal dokončno odkupil njegovo pogodbo in se z njim dogovoril za dveinpolletno sodelovanje. Štiriindvajsetletni levi bočni branilec prihaja iz Maribora, z vijoličastimi pa je osvojil tri naslove državnega prvaka, dvakrat je slavil v pokalu in še trikrat v superpokalu.
Kako je prišlo do tega, da ste se poleti odločili kariero nadaljevati na Nizozemskem?
Predstavniki Twenteja so me že prej spremljali in so bili z videnim zadovoljni. Takrat smo igrali v kvalifikacijah za ligo Europa, prestopni rok se je počasi bližal h koncu in dobili so se z odgovornimi v Domžalah, tudi moj zastopnik je prišel, tako da so se na koncu uspeli dogovoriti za posodo. Sicer me je Twente želel odkupiti, vendar je bil sklenjen dogovor za enoletno posodo.
Ste imeli v tistem času še kakšno ponudbo?
Nekaj sem jih imel. Tudi iz Nizozemske, vendar je bila ta najbolj konkretna, Twente si me je najbolj želel. V igri je bilo še nekaj povpraševanja iz tujine, a so bile v glavnem bolj govorice, tako da sem razmišljal samo o tej možnosti.
Ste otrok Maribora, vam je žal, da so se vam vijoličasti pred dvema letoma na neki način odrekli?
Niti malo mi ni bilo lahko. Prvi dve sezoni sem v Mariboru redno igral, potem pa dve leti nič. Bil sem tudi del B-moštva in igral v tretji ligi, tako da res ni bilo niti malo lahko. Takrat sta mi ostali dve možnosti, ali bi obupal ali pa delal naprej, zapustil Maribor in odšel drugam.
Odločitev, da ste šli v Domžale, se je izkazala za dobro.
Res je. Moram poudariti, da so Domžale super okolje, v katerem se zelo dobro dela z mladimi nogometaši.
V Mariboru domači fantje težko dobijo priložnost v članski vrsti.
Da, ob tem pa lahko dodam, da je Twente pravo nasprotje. V klubu v ospredje potiskajo svoje mlade fante, ki jim dajo možnost in zato posledično veliko igrajo.
Ste imeli kaj pomislekov pred odhodom na Nizozemsko?
Ne, prav nič, to mi je bila celo največja želja.
Nekaj možnosti za odhod v tujino je bilo še v času, ko sem igral za Maribor, toda takrat se stvari niso dobro iztekle. Potem nisem več toliko igral in tudi zanimanja ni bilo več.
Ste se pred odhodom kaj pozanimali, kam greste?
Da, vedel sem, da je Twente pred nekaj leti, natančneje leta 2010, osvojil naslov nizozemskega prvaka in da gre za dober klub z zelo dobrimi navijači. Prav tako sem vedel, da je vedno pri samem vrhu prvenstvene lestvice.
Kakšen klub je Twente?
Vse je organizirano na zelo visoki ravni. Ima velik stadion, tako da na vsako tekmo pride okoli 30 tisoč gledalcev, vzdušje na tribunah je vedno vrhunsko. Ni nekega velikega pritiska, tudi če malo slabše odigramo, nas navijači spodbujajo.
Trenutno na lestvici držite sedmo mesto, kakšne cilje imate za letos?
Seveda je naša želja, da bi se uvrstili čim višje. Dobro bi bilo, da bi igrali v končnici, v kateri bi se borili za nastop v evropskih tekmovanjih.
Kakšna je nizozemska liga, če jo primerjate s slovensko?
Med tekmovanjema je precejšnja razlika. Na Nizozemskem se cela tekma igra v visokem ritmu. Na moji poziciji je veliko dvobojev, praktično ves čas se igra ena na ena. Je pa res, da imam po drugi strani dosti prostora in se lahko veliko vključujem v napad, kar mi zelo ustreza. Vsa moštva igrajo odprto, vsi igralci so hitri in tehnično odlično podkovani.
Ste se hitro privadili na nizozemski način igre?
Na začetku je bilo malo čudno, na prvih tekmah je vse potekalo hitro, ampak sem se hitro navadil na to. Hitreje je treba razmišljati, niti malo počitka ni. Moram pa dodati, da mi tak način igre bolj ustreza.
Klub je očitno zelo zadovoljen z vami, saj je prejšnji teden odkupil vašo pogodbo, kako pa ste vi zadovoljni s svojimi predstavami?
S svojimi predstavami sem kar zadovoljen, imam nekaj asistenc, res je, da bi lahko imel še kakšno več, ampak je tudi tako v redu.
S Twentejem ste podpisali pogodbo do poletja 2019.
Prej sem bil zelo motiviran, da bi se dokazal in bi me Twente odkupil, zdaj pa sem zelo motiviran, ker si želim v prihodnosti narediti še korak naprej.
Nekoliko vas je ustavila poškodba rame, ki ste jo utrpeli na reprezentančnem gostovanju na Malti.
Da, takrat sem imel malo smole, ampak je zdaj vse v najlepšem redu. Sicer je od poškodbe ostala manjša oteklina, vendar mi je zdravnik rekel, da bo tako ostalo. Najpomembnejše pa je, da me rama ne boli več. Normalno sem treniral že pred novim letom, še prej pa sem najprej delal vaje za ramo, nato treniral z ekipo, le dvobojem sem se moral izogibati.
Kako ste se navadili na življenje na Nizozemskem, se močno razlikuje od tega v Sloveniji?
Ni neke velike razlike v življenju na Nizozemskem in v Sloveniji. Gre za zelo lepo državo, vse pa je tudi zelo dobro organizirano.
Ste imeli na začetku težave s sporazumevanjem?
Na začetku nisem ravno perfektno govoril angleščine, a sem se zdaj zelo dobro navadil, tako da s sporazumevanjem nimam težav. Kar zadeva nizozemščino, pa je skoraj nič ne razumem, samo osnove. Trener z nami komunicira v angleščini.
Kakšno mesto je Hengelo?
Mesto ni veliko, ima približno 80 tisoč prebivalcev. V njem v glavnem živijo starejši ljudje, tako da je življenje na splošno precej umirjeno. Če hočem kam iti, je blizu Enschede.
V katerem delu mesta živite?
Živim v bloku v središču mesta.
Ste si stanovanje našli sami ali vam ga je našel klub?
Za te stvari je poskrbel klub.
Je bilo težko najti primerno stanovanje?
Pokazali so mi nekaj stanovanj, to mi je bilo všeč, tako da sem ga vzel in sem bil že v prvem tednu vseljen.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Stanovanje je precej veliko, rekel bi, da meri okoli sto kvadratnih metrov, kar zadeva najemnino, pa ne vem, koliko znaša, saj jo plačuje klub. Natančnih številk ne poznam, so pa najemnine višje kot v Sloveniji. Klub mi ob tem plačuje še stroške, avto in bencin, za to je res odlično poskrbljeno.
Kakšni vozniki so Nizozemci?
Nizozemci so zelo umirjeni, spoštujejo pravila, vozijo natančno 50 kilometrov na uro, nihče ne trobi. Je pa na cesti veliko kolesarjev, zato je treba biti zelo pozoren, ker imajo oni prednost. Tudi pozimi jih je veliko, ne glede na mraz in sneg, posledično so mestni avtobusi kar prazni.
Ne, niso me ustavili. Tudi drugače jih ne vidim veliko, je pa zato toliko več radarjev. Vendar se mi zdi, da nimajo veliko 'prometa', ker res vsi vozijo po pravilih.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na gostovanja se vozimo z avtobusom. Če vožnja traja uro do uro in pol, se odpravimo na dan tekme, drugače pa gremo dan prej in prespimo v hotelu. Tu ni ravno v navadi, da bi šlo moštvo pred tekmo v karanteno.
Najbolj vroče gostovanje?
Izpostavil bi tekmo v Rotterdamu s Feyenoordom, kar je bilo do zdaj najbolj vroče gostovanje. To je bila moja druga tekma na Nizozemskem, na njej se je zbralo skoraj 50 tisoč ljudi, vzdušje je bilo res noro. Prvič sem doživel kaj takega. Med ogrevanjem sem kar malo gledal po tribunah, vse je bilo tako veliko, res izjemen občutek. Moram pa še enkrat izpostaviti, da je na naših domačih tekmah vzdušje prav tako vrhunsko.
Nogomet je šport številka ena, vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Lahko rečem, da se moški v glavnem ukvarjajo z nogometom, pri ženskah je zelo priljubljen hokej na travi. Drugače pa me ljudje kar prepoznajo, tako v Hengeloju kot Enschedeju. Po zmagi pridejo, čestitajo in podobno.
Kako Nizozemci poznajo Slovenijo?
Dosti jih Slovenijo zamenja s Slovaško, ampak zdaj se je to malo popravilo. Predvsem prek nogometa, poznajo naše igralce, spoštujejo slovenski nogomet. Poznajo nas še zaradi ameriškega predsednika Donalda Trumpa oziroma njegove žene Melanie. Sprašujejo me, ali je res Slovenka, potem pa pravijo, da imamo dobra dekleta. Seveda jim ob tej ugotovitvi samo pritrdim. (smeh)
Ste se na Nizozemskem morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z nogometom?
Ne, nič takega nisem doživel, življenje v Hengeloju je zelo mirno, skoraj nič se ne dogaja. Za nogometaša je to zelo dobro, saj se lahko v popolnosti posvetiš nogometu.
Vam je mogoče kdaj dolgčas, ker ste tam sami?
Ne, sploh nimam težav s tem. Družim se s soigralci, imam tudi nekaj kolegov in kolegic, ki sem jih spoznal.
Kakšno je nočno življenje v Hengeloju?
Do zdaj sploh še nisem bil zunaj, tudi ko smo imeli prosto, sem šel z reprezentanco, tako da nisem bil zunaj. V Hengeloju se ponoči bolj malo dogaja, jaz ne slišim nič, mogoče je kaj boljše v Enschedeju in Arnhemu, ki sta večja.
Kaj počnete med treningi ali ko imate kakšen dan prosto?
Malo se sprehodim po Hengeloju in Enschedeju, v drugih mestih pa še nisem bil.
Nizozemska kuhinja. Ali obstaja kakšna jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Hrana je precej podobna slovenski, toda mi tako ali tako jemo v klubu. Tam imamo organizirana zajtrk in kosilo, sami moramo poskrbeti le za večerjo. V klubu jemo 'normalno' hrano za športnike, meso, testenine. Vem, da imajo nekaj svojih jedi, vendar nisem še ničesar poskusil.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Vsak dan sem v trgovini, ampak mislim, da nisem videl še nič slovenskega.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
V trgovini so nekatere stvari malo dražje, meso in zelenjava recimo. V restavracijah pa je nekoliko večja razlika, Nizozemska je dražja.
Ste spoznali kakšnega Slovenca na Nizozemskem?
Ne, na Nizozemskem še nisem spoznal nobenega Slovenca, imamo pa v Hengeloju balkansko restavracijo, v kateri delajo Srbi, tako da se družim z njimi. Za Twente igra tudi slovenska reprezentantka Kristina Erman in se včasih dobimo, a tega niti ni tako veliko, ker ima vsak svoje obveznosti.
Kako bi opisali Nizozemce?
Nizozemci so veliki nogometni navdušenci, kot da za njih obstaja samo ta šport. Drugače pa bi rekel, da je pri nas življenje veliko bolj sproščeno, Nizozemci so bolj zadržani. Vse se dogaja po nekih začrtanih pravilih, zelo so disciplinirani, vsaj tako je videti. Ne vem, zdi se mi, da se težko sprostijo in uživajo. Na začetku mi je bilo to kar malo čudno, vendar sem se zdaj že navadil. Mogoče na to vpliva tudi podnebje, vse leto je enako vreme. Trenutno imamo približno pet stopinj Celzija.
Kakšne so Nizozemke?
Nizozemke so večinoma svetlolase in precej visoke, vendar pa moram reči, da niso tako dobre kot Slovenke. (smeh)
Pri tem vprašanju moram najprej izpostaviti, da so na vsaki tekmi polni stadioni. Pri njih je tako, da na stadion pridejo gledat svoj klub, tako da njim sploh ni pomembno, kdo je nasprotnik. Tudi po tekmah ni pretepov med navijači, vse je normalno, vsepovsod vlada disciplina, organizacija je odlična.
Je kaj takega, kar vas tam moti?
Ne, prav nič takega ni.
Kako pogosto se vračate domov?
Doma sem bil, ko sem se udeležil reprezentančnega zbora in zdaj med dvotedenskim premorom. Tu pa so me obiskali tudi starši in brat, poleg tega nam današnja tehnologija omogoča, da smo ves čas v stiku in je vse še toliko lažje.
Ali imajo mogoče Nizozemci kakšno navado, ki se nam zdi čudna?
V nasprotju s Slovenijo tu na tekmah točijo alkohol, tako da ljudje spijejo precej piva. Še najbolj posebni pa so Nizozemci po tem, koliko kolesarjev je na ulici. Tudi ko zdaj pogledam z balkona, vidim vsaj trideset ljudi na kolesih. Skoraj ne vidiš človeka, da bi pešačil, vsi se prevažajo s kolesom. Jaz na Nizozemskem še nisem kolesaril. (smeh)
Stari ste 24 let, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
V zadnjem času sta se mi uresničili dve želji, prva je bila, da bi igral za slovensko reprezentanco, druga, da bi podpisal pogodbo s Twentejem. Zdaj pa gremo naprej, ti zadevi predstavljata veliko motivacijo za nadaljevanje kariere. Zelo rad bi čim več igral za izbrano vrsto, seveda si želim, da bi se uvrstili na kakšno veliko tekmovanje. Na klubski ravni si prav tako želim redno igrati, napredovati in narediti še korak naprej.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli na Nizozemskem?
Življenje na Nizozemskem je v redu, vendar bi vseeno raje živel v Sloveniji, v Mariboru, ni ga čez moje mesto.
