Nato ga je pot odpeljala čez veliko lužo, kjer je ostal šest let. Po vrnitvi na staro celino je odšel v Anglijo in se tam ustalil. Šestintridesetletni Ljubljančan je na Otoku že dvanajsto leto, v tem času je igral za tri klube.
BLAŽ EMERŠIČ
rojen: 10. oktobra 1980
država: Anglija (London)
šport: hokej
klub: Milton Keynes Lightning
Najprej je bil član Nottinghama, potem Slougha, zdaj pa šesto sezono zapored brani barve Milton Keynesa, s katerim nastopa v drugoligaški konkurenci (EPIHL). Ob igralski opravlja tudi vlogo pomočnika trenerja in ob tem hodi še v službo.
Kako je prišlo do tega, da ste se pred enajstimi leti odločili za odhod v Anglijo?
Pred tem sem bil šest let v ZDA in zdelo se mi je, da sem v ZDA dosegel, kar sem lahko. Želel sem se vrniti v Evropo in nekdanji hokejist Olimpije Neil Sheehy mi je pomagal najti zastopnika, ki mi je priskrbel angažma v Nottinghamu.
Ste si mislili, da boste v Angliji ostali tako dolgo?
Če bi me to vprašali pred desetimi leti, si ne bi mislil, da se bo tako izšlo. Po letu in pol, ki sem ga preživel v Nottinghamu, je bilo nekaj možnosti, da bi šel kam drugam, toda poklical me je Zoran Kožić in me vprašal, ali bi do konca sezone, se pravi nekaj mesecev, igral za njegovo ekipo Slough Jets. V tistem času sem spoznal tudi svojo zdajšnjo zaročenko, s katero skupaj živiva že deset let, in po štirih letih pri Sloughu sem zdaj že šesto leto pri Milton Keynesu.
Kar malo čudno se sliši, da ste se iz ZDA preselili v Anglijo, kjer hokej nima velike veljave.
Nottingham je še vedno ena izmed boljših angleških ekip. Takrat se mi je zdelo, da je najlažje narediti preskok iz ZDA v Anglijo, potem pa bi šel drugam. A so se stvari drugače razpletle. Je pa res, da se je v desetih letih, odkar sem v Angliji, liga močno izboljšala.
Pa vas je vseeno kdaj zamikalo, da bi se preizkusili še v kakšni drugi državi?
Prvih nekaj let da, potem pa ne več. Tu sem se ustalil.
Ste imeli kaj pomislekov pred odhodom v Anglijo?
Na začetku ne, malo pomislekov sem imel, ko sem šel v drugo ligo. Takrat sem mislil, da bom ostal samo nekaj mesecev, in se nisem nameraval več vrniti.
So v drugi ligi, v kateri igrate, vsi igralci profesionalci? Se da živeti od hokeja?
Gre za polprofesionalno ligo, medtem ko tuji hokejisti so profesionalci. Slednji dobijo avto, stanovanje in so dobro plačani, s tem ni težav. Naša ekipa trenira štirikrat na teden, ponekod trenirajo še manj. Večina domačih igralcev hodi v službo, od hokeja se da živeti, ampak z njim ne moreš zaslužiti toliko, da bi s tem denarjem lahko po koncu kariere živel več kot kakšno leto ali dve. Kar zadeva prvo angleško ligo, pa so vsi igralci profesionalci.
Koliko tujcev je lahko v moštvu?
V prvi ligi jih je vsako leto več, mislim, da jih je letos 13 ali 14. V drugi ligi jih je pet, a obstaja pravilo, ki pravi, da so lahko hkrati na ledu samo trije. Tujci so kar kakovostni, prihajajo iz francoske lige, tudi iz finske in bi brez težav igrali v elitni ligi. V naši ekipi imamo prvega vratarja poljske reprezentance Przemyslawa Odrobnyja in poljskega reprezentančnega napadalca Mikolaja Lopuskega.
Kje so najmočnejši klubi v Angliji?
Na severu, v Sheffieldu, Nottinghamu, zelo močen je severnoirski Belfast in tudi na Škotskem je nekaj močnih ekip.
Zadnji dve leti imate v klubu vlogo igralca in pomočnika trenerja. Vas zanima trenersko delo?
Trenersko delo me trenutno ne zanima, ampak trenerja že dolgo poznam. Prosil me je, da bi mu malo pomagal z nasveti. Veliko se pogovarjava, toda v ostale odločitve se ne vpletam.
Hodite v službo.
Da, že tri leta delam v steklarskem podjetju. Moje delo je pisarniško, imam zelo razumevajočega šefa, tako da nimam nobenih težav z igranjem hokeja. Včasih tudi on pride na kakšno tekmo.
Liga je bila takrat drugačna, imel sem napadalno vlogo. Zdaj sem starejši in moj doprinos ekipi je drugačen, nisem več odgovoren za doseganje zadetkov, temveč sem mentor mlajšim. Predstavljam vez med obrambo in napadom, igram bolj obrambno.
Kakšen klub je Milton Keynes Lightning?
Klub je organiziran na profesionalni ravni, saj bo šel naslednjo sezono v elitno ligo. Igralci imajo vse, kar potrebujejo, plače so redne in se lahko v popolnosti posvetijo samo igranju hokeja.
Kako gledajo na vas kot na Slovenca? Ali sploh kaj vedo o Sloveniji?
Pravzaprav sem tu že skoraj domačin. Angleži Slovenijo kar dobro poznajo, saj so mlajše selekcije veliko igrale med sabo, zelo spoštujejo slovenski hokej.
V Angliji so najpriljubljenejši športi nogomet, ragbi in kriket, kako je s hokejem?
V mestih, kot sta Sheffield in Nottingham, je hokej zelo priljubljen. Ravno zdaj sta ti moštvi igrali med sabo in je bilo na tekmi osem tisoč gledalcev.
Koliko ljudi imate v povprečju na tekmah?
Naša ekipa ima v povprečju 1500 gledalcev, dvorana pa jih sprejme 2200.
Kako so Angleži sprejeli dejstvo, da jih je na Euru v osmini finala izločila Islandija?
Bili so zelo razočarani, ampak Angleži nimajo veliko zaupanja v svojo reprezentanco. Sicer so pričakovali, da bodo premagali Islandce, a od izbrane vrste ne pričakujejo veliko. Zavedajo se, da je liga dobra, vendar ne zaradi angleških nogometašev, temveč zaradi denarja, tujcev in medijskega pompa.
Ste se kaj zbadali pred dvobojem kvalifikacij za SP 2018 med Slovenijo in Anglijo?
Da, smo, čeprav so Angleži zelo dobro vedeli, da bo težka tekma. Na koncu so imeli slovenski nogometaši smolo, da niso tekme odločili v svojo korist.
Kako ste se navadili na življenje v Angliji, se močno razlikuje od tega pri nas?
Prišel sem iz ZDA in imam občutek, da je Anglija nekje med ZDA in Slovenijo. Življenje ni tako hitro kot v ZDA, je pa hitrejše kot v Sloveniji. Nisem imel težav s prilagoditvijo. Moja boljša polovica je Nemka, tako da ne živim tipičnega angleškega življenja.
Veliko Slovencev gre v London turistično, kako pa ga vidite vi, ki tam živite že deset let?
Če povem po pravici, določenih turističnih znamenitosti sploh še nisem videl. Vem, kje so, a jih nisem obiskal. Je pa res, da je mesto posebno, v njem se prepleta veliko različnih kultur, v Londonu je zastopan ves svet, ljudje pa so prijazni do vseh.
V katerem delu mesta živite?
Živim v okrožju Battersea, južno od Temze, nasproti je Chelsea. Sem zelo blizu središča mesta, od Buckinghamske palače sem oddaljen le nekaj kilometrov.
Živite v stanovanju ali v hiši?
V stanovanju.
Vam je tega priskrbel klub ali ste ga morali poiskati sami?
Sam sem si poiskal stanovanje. Na začetku, ko sem bil v Nottinghamu, mi je pri tem pomagal klub, potem pa sem si vse uredil sam, tudi avto imam kar svoj. Kot da bi bil domačin. (smeh)
Je težko najti primerno stanovanje?
Ne, to ne, je pa težko najti takega, ki ni drago. (smeh) Kamorkoli pogledaš, se zidajo novi bloki.
Kakšne pa so najemnine?
Odvisno, kje živiš. Tu, kjer sem jaz, najemnina za dvosobno stanovanje znaša med 400 in 500 funtov tedensko, k temu pa je treba prišteti še stroške.
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
V Milton Keynesu me prepoznajo, v Londonu pa ne.
Kakšni vozniki so Angleži?
Če živiš v Londonu, je bolje, da nimaš avtomobila, javni prevoz pa je odlično urejen. Kar zadeva dogajanje na cesti, je ob prometnih konicah precej noro, zato je najbolje, da z avtom ne greš nikamor. Vozniki so v Londonu kar navajeni na gnečo, medtem ko se na avtocesti ne znajdejo najbolje. Ne znajo pravilno uporabljati prehitevalnega pasu. V Londonu moraš biti dokaj agresiven voznik, ker nihče nikogar ne spusti predse, niti pešcem ne ustavijo.
Ali so vas kdaj ustavili policisti?
V enajstih letih so me ustavili dvakrat ali trikrat, a ni bilo nobenih težav, niti ko sem imel samo slovensko vozniško dovoljenje. Največji problem predstavlja parkiranje, kazen za nepravilno parkiranje je 130 funtov, če plačaš v dveh tednih, je kazen polovična. Veliko je kamer, zato skoraj vsi vozijo po pravilih.
Liter diesla stane okoli 1,2 funta (približno 1,39 evra).
Kako so videti vaša gostovanja?
Na vse tekme gremo z avtobusom. Če igramo kje blizu Londona, se z ekipo dobim kar pred dvorano, ker mi je bližje, kot če bi šel najprej v Milton Keynes.
Najbolj vroče gostovanje?
Za navijače je najbolj vroče gostovanje Peterborough, gre za veliko rivalstvo, čeprav ekipa letos ni tako konkurenčna kot v prejšnjih letih.
Ste se v Angliji morda srečali s kriminalom? Ste doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana s hokejem?
Ne, nisem se srečal s kriminalom.
Kako tam občutijo begunsko krizo?
Če povem po pravici, je ne občutijo. Veliko je priseljencev, na gradbiščih delajo v glavnem Romuni. Mizarska, vodovodarska in podobna dela opravljajo Poljaki, ki so bolj izobraženi od Romunov, ti opravljajo v glavnem 'umazana' dela.
Je veliko beračev in brezdomcev?
Precej, v glavnem so na železniških postajah.
Kaj mislite o brexitu, ali Angleži sploh vedo, kaj so izglasovali?
Večina ljudi v Londonu ni bila za brexit, tu ljudje ne morejo verjeti, da so se odločili za to. To so v veliki meri izglasovali ljudje iz manjših krajev.
Se je stanje po referendumu kaj spremenilo?
Ne, nič se ne občuti. Po poročilih sem prvi teden videl, da je bilo med ljudmi nekaj verbalnih napadov na poljsko in romunsko manjšino. Verjetno so se neizobraženi ljudje individualno spravili na kakšnega posameznika.
Kako vam je všeč angleška hrana?
Angleško hrano jem zelo malo, športniki pojemo veliko testenin.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Kupil sem obleko Hugo Boss, na kateri je na etiketi pisalo Made in Slovenia. (smeh)
Kaj počnete, ko imate kakšen dan prosto?
Khm, prosti dan, saj niti ne vem, kaj to pomeni. (smeh) Poznam jih samo poleti. Recimo po tekmi v Blackpoolu sem prišel ponoči ob pol treh, vstal sem ob sedmih in odšel v službo. Domov sem se vrnil ob 17.30, po večerji šel počasi spat, ker je treba naslednji dan ob sedmih spet vstati. Po službi je na vrsti trening, tako da domov pridem zvečer ob enajstih. Moji dnevi so res zapolnjeni.
Ste v Angliji spoznali kakšnega Slovenca?
Ravno pred nekaj tedni sem videl gospoda, ki je s hčerko govoril slovensko. Rekel mi je, da v Londonu živi z ženo in da hči hodi v vrtec. To je prvi Slovenec, ki sem ga tu spoznal in nima zveze s hokejem. Včasih slišim ljudi, da se pogovarjajo slovensko, a ne grem do vsakega in ne vem, ali so prišli samo turistično ali tu živijo.
Najbolje poznam Londončane, za katere bi rekel, da so dokaj odprti in prijazni. Dajo ti priložnost, nimajo nobenih predsodkov do tega, od kod prihajaš, to ne vpliva na to, ali bi ti dali službo. Angleži celo veliko raje zaposlijo Evropejce od rojakov, ker se jim zdi, da so bolj pošteni. Angleži namreč radi 'zabušavajo', tudi šef našega podjetja je zaposlil štiri poljske monterje. Angleža pošlješ opravit neko delo, za katerega potrebuje pol ure, njega pa ni tri ure. (smeh) Socialna podpora je zelo dobro organizirana, kar veliko ljudi izkorišča, ne samo priseljenci, tudi Angleži.
Kakšne so pa Angležinje?
Londončani niso tipični Angleži, ti prihajajo bolj z vasi. V Londonu je malo drugače kot v drugih angleških krajih, zato težko karkoli rečem o Angležinjah. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo v Angliji?
Najbolj me je navdušilo, da sploh ni težko dobiti službe in da so ljudje pošteni. Ko se nekaj dogovoriš, to drži, glede tega imam zelo pozitivne izkušnje.
Je kaj takega, kar vas tam moti?
Niti ne. Tudi če me moti, se osredotočim samo na pozitivne stvari. Negativna stvar je recimo gneča, ampak tako je, na to ne morem vplivati, zato sem se s tem preprosto sprijaznil.
Ali imajo Angleži kakšno razvado, ki se nam zdi čudna?
Zelo veliko jih hodi v stavnice. Ko sem zapuščal Slovenijo, to pri nas ni bilo tako popularno. Saj sploh ne poznam Angleža, ki ne bi stavil. (smeh)
Stari ste 36 let, kakšni so vaši načrti za naprej?
Kar zadeva hokej, nimam dolgoročnih načrtov. Igral bom, dokler bom lahko, dokler se bom počutil koristnega in bom lahko pomagal ekipi. Ne zanima me igranje na silo, mogoče ligo nižje, samo da bi igral, ne, te stvari me sploh ne zanimajo. Sicer se pa vidim v našem steklarskem podjetju recimo še naslednjih pet let, potem bomo pa videli, kaj bo življenje prineslo.
V Angliji ste že toliko časa, da bi lahko dobili angleški potni list.
Res je, po petih letih življenja v Angliji lahko zaprosiš za potni list, ampak se nisem odločil za to. Sem Slovenec in me to ni nikoli zanimalo.
Ste že odločeni, da boste po končani karieri ostali v Angliji?
Ženina hči je stara 13 let, in dokler bo hodila v šolo, torej naslednjih pet let, bomo zagotovo v Angliji. Potem pa se bomo odločili, kako in kaj. Imam stanovanje v Ljubljani, kamor gremo vsako leto na počitnice, in tudi njima je pri nas zelo všeč.
