Iz Avstralije namreč prihaja njena partnerica, država tam spodaj pa je postala tudi njena druga domovina. Tridesetletna Kranjčanka živi v mestecu z imenom Warriewood, ki je slabih trideset kilometrov oddaljeno od Sydneyja.
Kako je prišlo do tega, da ste se pred dvema letoma odločili za odhod v Avstralijo?
Eden od razlogov je bil, da sem med pripravami v Avstriji spoznala svojo partnerico, ki je Avstralka. Po olimpijskih igrah v Sočiju pa so se stvari malo obrnile. Dekleta nismo dobila službe na carini, kot je bilo obljubljeno, zato se je bilo treba znajti. V teku na smučeh nisem več uživala in nisem imela posebne motivacije za nadaljevanje. Aprila sem šla prvič na dopust v Avstralijo. Konec junija sem se tja vrnila, ostala sem dva meseca in pol ter delala kot inštruktorica teka na smučeh. Odločila sem se ostati v Avstraliji, kot športnica sem zaprosila za delovno vizo, pozneje pa je stekel tudi postopek za pridobitev državljanstva in 7. oktobra letos sem postala državljanka Avstralije. Bilo je veliko vzponov in padcev, a se je izplačalo.
Ste ena izmed športnikov, ki odkrito govorijo o istospolni usmerjenosti, ali Avstralci to lažje sprejemajo kot Slovenci?
Ljudje na splošno so zelo odprti in jim je vseeno. Si, kakršen si, in vate se ne vtikajo. Ne gledajo te postrani. V Sloveniji poznamo parado ponosa, ampak je v primerjavi s sydneyjsko velika razlika. V Sydneyju je to velik žur, vsi pridejo na ulice in gre za res velik dogodek, veliko zabavo. So pa v Sloveniji te stvari v zadnjih petih letih veliko boljše sprejete, ampak se še vedno čuti določena napetost.
CELOTEN INTERVJU SI LAHKO PREBERETE SAMO V SREDINI ŠTEVILKI TISKANE IZDAJE EKIPE SN, KI SI JO LAHKO ZAGOTOVITE TUDI NA TRAFIKA24.SI!
