Šestindvajsetletni in 205 centimetrov visoki ruski krilni center je kariero začel v rodnem Jekaterinburgu, iz katerega se je nato preselil k moskovskemu CSKA-ju, v domovini pa igral še za Nižnji Novgorod in Saratov.
SEMJON ŠAŠKOV
rojen: 28. novembra 1989
država: Rusija (Jekaterinburg)
šport: košarka
klub: KK Union Olimpija
Lani poleti ga je športna pot pripeljala v Slovenijo, ali natančneje, v domžalsko Lastovko. V mlajših kategorijah je nosil tudi dres ruske izbrane vrste. Z zmaji se je dogovoril za enoletno sodelovanje.
Kakšna je vaša življenjska zgodba?
Prihajam iz Jekaterinburga, šport pa je bil že od nekdaj prisoten v moji družini. Mama je bila profesionalna košarkarica, oče se je s športom ukvarjal bolj ljubiteljsko. Z mamo sem tudi veliko potoval, zato se je bilo težko odločiti za kaj drugega kot za košarko. (smeh) S slednjo sem se začel ukvarjati pri sedmih letih v šoli, potem sem postal član Evraza iz Jekaterinburga, kjer sem bil član mlade ekipe. Pri štirinajstih sem dobil ponudbo iz moskovskega CSKA-ja ter z njim podpisal petletno pogodbo. V Moskvo sem odšel sam, tam živel v športnem dijaškem domu, po štirih letih pa sem se spet vrnil domov, igral sem za domači Ural ter z njim osvojil rusko superligo. Sezono 2013/14 sem bil kratek čas pri Nižnjem Novgorodu, s katerim sem imel dveletno pogodbo, a sem ga kmalu zapustil. Tri mesece sem bil brez kluba, drugi del sezone pa sem igral za Avtodor iz Saratova in z njim spet osvojil superligo. Nato je prišla poškodba hrbta, zaradi katere sem moral počivati od novembra 2014 do junija 2015, ko sem prišel v Slovenijo.
Kako to, da ste prišli v Slovenijo?
Glavni razlog za selitev je bil moj zastopnik Boris Gorenc, ki mi je v Sloveniji priskrbel zelo dobre zdravnike in mi omogočil, da sem tu lahko spet začel trenirati, sodeloval sem s kondicijskim trenerjem Srdjanom Djordjevićem. Glede na majhnost države sem bil kar malo presenečen, da so tu tako dobri zdravniki. (smeh) Počasi sem začel trenirati, napredoval sem korak za korakom in pozneje se mi je ponudila možnost, da bi zaigral za Lastovko, s katero sem podpisal enoletno pogodbo. Poleti pa sem postal član Olimpije.
Torej je bil prihod v Slovenijo pravilna odločitev.
Absolutno. (smeh)
Kaj ste vedeli o Sloveniji, preden ste lani prišli sem?
V Slovenji sem bil že prej, pred tremi ali štirimi leti smo bili tu z Nižnjim Novgorodom na pripravah, vendar pa si takrat nisem mogel skoraj ničesar ogledati. Ves čas smo samo trenirali, zato nisem imel časa, da bi si ogledal vašo lepo državo.
Da, Matjaža sem imel priložnost spoznati v CSKA-ju. Takrat sem bil član mlade ekipe in smo šli v tujino na priprave skupaj s člani. Prav tako sva se srečala v Sloveniji, ko smo lani z Lastovko igrali na zaključnem turnirju pokala Spar. Poleg njega poznam tudi Primoža Brezca, ki je igral v Nižnjem Novgorodu.
Kakšen status v Moskvi uživa Matjaž Smodiš?
V Moskvi ga dobro poznajo, saj je bil velika zvezda, čeprav je pri CSKA-ju vedno polno zvezdniških imen.
Bili ste član ruskih reprezentanc U-18 in U-20.
Da, igral sem za mlajše reprezentančne selekcije, vendar nismo imeli dobrih rezultatov.
Slovenija je vaša prva izkušnja s tujino, odšli ste s 25 leti, vam je kaj žal, da niste šli že prej?
Takšno je življenje, zdaj sem tu, če ne bi bil tukaj, bi bil kje drugje. Ne morem reči, da mi je žal, da nisem šel že prej v tujino.
Ste kdaj mislili, da boste igrali v Sloveniji?
Ne, nisem si mislil, da bom igral v Sloveniji. (smeh) Ampak se je zgodilo, v življenju je vse mogoče.
Kakšna je razlika med rusko in slovensko ligo?
Mislim, da ni velike razlike, obe tekmovanji sta na približno enaki ravni. Mogoče bi izpostavil samo to, da je razlika med najboljšimi moštvi v Sloveniji, torej Union Olimpijo, Heliosom, Krko ter ostalimi, večja, kot je razlika med najboljšimi in slabšimi klubi v ruski superligi.
Kaj mislite o slovenski košarki?
Zelo je kakovostna. Tukaj se igra fizično močna košarka, vsi se borijo na polno, vendar pa moram poudariti, da ni podlih, umazanih udarcev.
Kako dobro v Rusiji poznajo slovensko košarko?
Ne morem govoriti v imenu vseh, ampak bi rekel, da ljudje v Rusiji ne poznajo slovenske košarke, verjetno jo pozna le delček košarkarskih zanesenjakov. Je pa res, da sta tudi ruska reprezentanca in ruska košarka na splošno šele v zadnjem času nekoliko pridobili priljubljenost v naši državi. Prej smo imeli nekaj težav, s predsednikom in podobnimi stvarmi, kar se je zdaj uredilo. Zato najbrž razumete, da o vaši košarki pri nas ni veliko znanega, saj Rusi že svoje niso spremljali.
Kdo je po vašem mnenju najboljši košarkar v slovenski ligi?
Helios je osvojil naslov državnega prvaka, česar ni nihče pričakoval, verjetno še Domžalčani sami ne, ampak bi res težko kogarkoli izpostavil. Če povem po pravici, sem bil bolj osredotočen na svoje moštvo in svojo igro, zato nisem bil najbolj pozoren, kaj se je natančno dogajalo na drugih tekmah.
Ste zadovoljni s svojimi igrami v prejšnji sezoni?
Nisem stoodstotno zadovoljen s svojimi predstavami. Prišel sem junija, vendar nisem imel veliko časa, da bi se popolnoma pripravil na sezono. V prvem delu sem imel nekaj težav s formo in so moje igre nihale. Po novem letu pa se je izboljšala igra celotnega moštva, prav tako sem se popravil tudi sam in tisti del sezone je bil precej boljši. Pred prihodom v Olimpijo sem dobro delal, a sem se nato poškodoval, imel sem težave z mišico v predelu abdomna, zato sem moral počivati.
Ste imeli poleg Olimpijine še kakšne ponudbe?
Nekaj ponudb je bilo, ampak niso bile konkretne. Govorilo se je o zanimanju enega izmed nemških klubov, prav tako naj bi se zame zanimali tudi v Rusiji, vendar menim, da je bil prihod v Olimpijo zelo dobra opcija.
Stari ste 26 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Trenutno sta zame najpomembnejša nova sezona in dokazovanje v dresu Olimpije. Želim si izboriti čim večjo minutažo, poslušati trenerjeva navodila, napredovati kot košarkar in pomagati moštvu, da bi doseglo čim boljše rezultate. Rad bi igral na visoki ravni, brez nihanj. Vidite, samo preproste stvari, prav nič posebnega. (smeh)
Pa imate vseeno še kakšno posebno željo v karieri?
Zelo nerad delam načrte za prihodnost, popolnoma sem osredotočen na Union Olimpijo in prihajajočo sezono.
Vsi me podpirajo pri mojih odločitvah. Ko sem jim to povedal, niti niso bili presenečeni. Pomembno jim je, da se dobro počutim in da sem zadovoljen, potem so zadovoljni tudi oni.
Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvič prišli v Slovenijo?
Ob prihodu v Slovenijo sem najprej opazil, kako je čista in lepa. Prav tako pa so mi v oči padle gore.
Prihajate iz Jekaterinburga, ste se lani težko privadili na življenje v Domžalah?
Da, kar malo težko je bilo. Včasih nimaš česa početi. Vendar pa je Slovenija majhna in zelo lepa država, lahko greš kamorkoli in uživaš v lepotah.
Ljubljana je nekoliko večja.
Ljubljana mi je zelo všeč, še bolj pa so mi všeč okoliški hribi, gore. Kadar imam priložnost, grem v hribe, večkrat sem bil na Šmarni gori. Dva tedna po prihodu v Slovenijo sem bil tudi na Grintovcu. V Rusiji nisem hodil v hribe, s tem sem se začel ukvarjati tukaj.
Katere jezike govorite?
Ruščino in 'polomljeno' angleščino. (smeh) Naučiti se želim slovenščine. Lani nisem vedel, koliko časa bom ostal v Sloveniji, zdaj pa sem tu drugo leto, mogoče ostanem še dlje, zato se moram začeti učiti vašega jezika.
Katera je bila prva beseda, ki ste se jo naučili v slovenščini?
Prvi besedi, ki sem se ju naučil, sta bili hvala in dobrodošli. Ko sem šel na Grintovec, so me vsi ljudje pozdravljali z živijo, ampak takrat nisem vedel, kaj to pomeni. Tudi ta beseda mi je hitro ostala v spominu.
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Priložnost za potovanje, kamorkoli. Ljubljana predstavlja zelo dobro izhodiščno točko za potovanje po Sloveniji in tudi po Evropi. Blizu so Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, potem pa greš lahko še naprej.
Kaj vam tu ni všeč?
Prav nič takega ne bi mogel izpostaviti. Odlično se počutim v Sloveniji, vse je 'kul'. (smeh)
V čem smo si Slovenci in Rusi najbolj podobni in najbolj različni?
Mislim, da se Evropejci in Rusi razlikujejo, ampak ni posebnih razlik. Te se predvsem odražajo v mentaliteti. Rusi so bolj hladni, zadržani. Vsaj sprva se tako zdi, ko pa se začneš z njimi pogovarjati, te počasi sprejmejo. Mislim, da je pri vas ta proces veliko hitrejši. Sicer se ne odprete popolnoma, ampak ste nekako bolj dostopni. Je pa res, da so tudi tu kakšni ljudje bolj hladni, ampak verjetno je tako povsod. Rusov je veliko več, tam vidiš različne ljudi, nekateri so prijazni in nasmejani, spet drugi so njihovo popolno nasprotje.
Ali ste tu spoznali kakšnega Rusa?
V bloku, kjer živim, živi tudi ena ruska družina.
Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
Najprej bi jim razkazal stari del Ljubljane, ozke ulice, lokale in restavracije ob Ljubljanici, šli bi tudi na Ljubljanski grad. Ko je prišla na obisk moja mama, smo se odpravili na Obalo, v Portorož, Koper in Izolo.
Šiš, Šaš, različne izpeljanke mojega priimka.
S kom živite tu?
V Sloveniji živim z ženo in otrokoma, starima dve in štiri leta.
Ali vas pesti domotožje?
Včasih imam malo domotožja, ampak je vse lažje, ko je tu moja družina.
Kako pogosto se vračate domov?
Prejšnje poletje sem prišel v Slovenijo in sploh še nisem šel domov. Tako sem se odločil, ker menim, da se na takšen način veliko lažje pripravim na novo sezono. Družina je bila vmes doma, potem so se vrnili, ko smo šli na kratke počitnice na Hrvaško. Zdaj se bodo spet odpravili v Rusijo, ker morajo urediti nekatere dokumente, tam bodo ostali dva ali tri tedne, potem pa se bodo spet vrnili in bomo skupaj živeli v Ljubljani.
Povabil bi vas, da obiščete Rusijo. Je velika država, ki ponuja marsikaj zanimivega, od velemest do tistih manjših mest, lahko si ogledate, kar želite.
Če bi vam nekdo iz kakršnegakoli razloga ponudil slovensko državljanstvo, bi ga sprejeli?
Zakaj pa ne, če bi bila možnost, da bi lahko imel obe državljanstvi hkrati. Bomo videli.
Ali ste poleg košarke tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Ko sem bil v Domžalah, smo se pogovarjali o tem, da bi šli na nogometno tekmo, ampak nismo našli časa, da bi to uresničili. Verjetno si bom v Ljubljani poskušal ogledati kakšno nogometno tekmo Olimpije.
Kaj menite o prepovedi nastopa za določene ruske športnike na olimpijskih igrah v Riu?
Ne vem, kaj naj rečem, te stvari me sploh ne zanimajo. Slišal sem o tem, ampak menim, da je vse skupaj bolj povezano s politiko kot z resnično zgodbo o dopingu.
Ali morda veste, kdo je predsednik Slovenije?
Ne vem, kdo je predsednik Slovenije. Lani, ko sem igral pri Lastovki, nisem gledal televizije in mogoče je tudi to eden izmed razlogov, da ne vem, kdo je predsednik. (smeh)
Ali veste, koliko prebivalcev ima Slovenija?
V Sloveniji živi približno dva milijona ljudi.
Ali poznate kakšno slovensko narodno jed?
Slovenska hrana mi je všeč, podobna je italijanski.
V slačilnici vedno poslušamo slovensko glasbo, mislim, da mi bo sčasoma postala všeč.
Za kateri nogometni klub navijate?
Nogomet gledam, ampak ne preveč, in nimam kluba, za katerega bi navijal.
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Sem bolj sramežljiv človek in sem nerad v središču pozornosti, povsem drugače je na igrišču, rad igram košarko pred veliko ljudmi, zato bi vse navijače povabil na tekme Uniona Olimpije.
