Med igralci, na katere trener Miran Srebrnič lahko računa v tej sezoni, pa kljub odhodu Blessinga Elekeja v Olimpijo najdemo še enega napadalca iz Nigerije. To je Amarachi Bede Osuji, ki prihaja iz mesta Owerri.
AMARACHI BEDE OSUJI
rojen: 21. januarja 1996
država: Nigerija (Owerri)
šport: nogomet
klub: ND Gorica
Dvajsetletnik, ki je med tremi brati in sestro najmlajši otrok v družini, je v klubu od januarja 2014, v prejšnji sezoni je za Novogoričane zabil tri gole, kalil pa se je tudi v drugoligašu Tolminu, kjer je v polno meril šestkrat.
Vaša življenjska zgodba.
Prihajam iz mesta Owerri, a sem velik del življenja preživel v Lagosu. Nigerijo sem zapustil pri šestnajstih letih, ko sem odšel v italijansko Parmo, potem sem se preselil na Madžarsko, kjer sem bil član Honveda iz Budimpešte. Pozimi 2014 sem prišel v Novo Gorico, najprej sem pol sezone igral za Brda, v pretekli sezoni pa sem branil še barve drugoligaša Tolmina.
Verjetno je bila vaša velika želja, da bi se preizkusili v tujini?
Da, moj cilj je bil priti v Evropo, kjer bi se še naprej nogometno razvijal in postal boljši nogometaš.
V Nigeriji je med nogometaši precejšnja konkurenca, zato je verjetno kar težko opozoriti nase in dobiti klub zunaj meja domovine.
Da, tam je na milijone odličnih nogometašev, zato je treba izkoristiti priložnost, ko se ti ponudi. Včasih moraš imeti srečo, saj je veliko boljših nogometašev od tebe, ki te priložnosti nikoli ne dobijo. Po božji milosti sem jo jaz dobil.
Ste jo dobili, ker ste imeli srečo ali ker ste tako dobri?
Rekel bi, da je vse darilo boga, ne vem, ali sem srečen ali dober, vem pa, da mi je to omogočil bog.
Kako to, da ste se pred dvema letoma in pol odločili priti v Slovenijo?
Najprej bi rad povedal, da to ni bila moja odločitev, temveč odločitev nekoga drugega, ki sem jo sprejel z odprtimi rokami. Vesel sem, da se je tako zgodilo. Torej nisem sam izbral Slovenije, ampak jo je moj zastopnik. Ko sem prišel, mi je bilo zelo všeč. Videl sem, da je življenje tu dobro, država je lepa in ljudje so zelo prijazni, prihod v Slovenijo je bila res dobra poteza.
Kaj ste vedeli o Sloveniji, preden ste prvič prišli sem?
Preden sem prišel, nisem vedel ničesar. Ko me je poklical zastopnik, mi je rekel, da želi, da zapustim Budimpešto in se mu pridružim v Sloveniji. Takrat je bil v Novi Gorici, rekel sem, da bom prišel pogledat, kako je tu, in sem ostal.
Ste poznali kakšnega Slovenca, preden ste prišli?
Poznal sem Samirja Handanovića, ki brani za Inter. Mislim, da je on edini slovenski nogometaš, ki sem ga poznal.
Slovenija je po Italiji in Madžarski vaša izkušnja s tujino, kje vam je najbolj všeč?
Po mojem kar v Sloveniji, ki je zelo prijazna država, in tu se odlično počutim. Nikoli mi ni ničesar manjkalo, resnično je tako, kot da bi bil doma. Vsi soigralci, lastniki hiš, v katerih sem živel, in vsi ostali ljudje so me zelo lepo in prijazno sprejeli. Nikoli nisem imel nobenih težav.
Kaj mislite o slovenskem nogometu?
Zadovoljstvo je igrati v slovenskem prvoligaškem tekmovanju, ker je tako dobro in zahtevno. V ligi je veliko kakovostnih nogometašev, ki so zelo predani. Tukaj je do zdaj igralo že veliko odličnih igralcev, ki se jim je iz slovenske lige uspelo prebiti v serie A in druga vrhunska prvenstva. To je samo dokaz več, kako konkurenčna je liga. V veliko čast mi je, da lahko igram v njej.
Ste bili presenečeni nad kakovostjo lige?
Če sem povsem iskren, me je kakovost lige presenetila. Pred prihodom nisem pričakoval, da bo prvenstvo tako zahtevno. Potem pa sem videl veliko kakovostnih igralcev, veliko je nadarjenih fantov in odlično se je meriti z njimi.
Kakšna je razlika med nigerijskim in slovenskim prvenstvom?
Ko sem bil zadnjič doma, sem si ogledal eno tekmo. Največja razlika je v tem, da se v Sloveniji igra hitrejši nogomet, tak kot v vseh ostalih evropskih državah, recimo v Angliji in Nemčiji. V Nigeriji se igra bolj na moč, bolj agresivno. Manj je taktike, sicer se vidi, da fantje imajo kakovost, ampak jim nekaj manjka, zaradi česar je igra počasnejša. Prav tako je velika razlika v infrastrukturi, igrišča so slabša v Nigeriji.
Ste že videli kakšno tekmo slovenske izbrane vrste?
Ogledal sem si dve, tri tekme slovenske izbrane vrste, zelo kakovostno reprezentanco imate, zelo dobra je, taka kot hrvaška. Prav tako sem si ogledal mlado reprezentanco in lahko rečem, da se vam ni treba bati za prihodnost. Ko bodo ti fantje še napredovali in sčasoma prišli v člansko izbrano vrsto, bo slednja še naprej zelo kakovostna.
Ali poznate vseh pet klubov, ki so v Sloveniji do zdaj osvojili naslov prvaka?
Rekel bi, da so se z naslovom prvaka okitili Maribor, Olimpija, Domžale in ... Koper. (smeh)
Ali Nigerijci zaradi vas bolj spremljajo slovenski nogomet?
Da, spremljajo slovenski nogomet. Ko sem bil doma, so mi govorili o tem, da jim je Gorica odnesla denar na stavah, stavili so, da bomo izgubili, pa nismo. (smeh) Prek stav in medijev spremljajo slovenski nogomet. Mogoče ga ne gledajo, toda gotovo spremljajo rezultate in poznajo Gorico, Maribor, Olimpijo ... Ker ves čas stavijo, vedo vse o nogometu. Ko sem bil nazadnje na dopustu, so mi rekli, da jim moram plačati, ker sem vse zafrknil, ko sem v Mariboru zadel odločilni zadetek za zmago Gorice, oni pa so stavili na zmago vijoličastih in remi. (smeh)
Kdo je po vašem mnenju najboljši nogometaš Prve lige Telekom Slovenije?
Blessing Eleke. Tega nisem rekel, ker je moj prijatelj, ampak zato, ker je odličen nogometaš. Ima veliko kvalitet, to je noro. Če ne bi izbral njega, bi izbor padel na Miho Zajca. Zelo je dober, občudujem njegovi samozavest in zbranost. Gledam veliko tekem in spremljam, kaj posamezni igralci naredijo. Zato bi izpostavil njiju, še posebej Zajca, ki je glavni razlog, da je Olimpija osvojila naslov državnega prvaka, to ni bil Kronavetrov zadetek. Zajc je tisti, ki je delal razliko.
Lani ste zabili tri gole v slovenskem prvenstvu, ste zadovoljni s tem dosežkom?
Ne bi rekel, da sem zadovoljen. Po mojem nisem naredil dovolj, trije zadetki so premalo za napadalca. Vem, da sem sposoben veliko več. Vse, kar si želim, je trdo delo in videli bomo, kaj se bo zgodilo v prihajajoči sezoni. Vse je v božjih rokah, naslednja sezona bo dobra za vso ekipo, trenerjev cilj in cilj vseh igralcev je, da bi igrali dober nogomet. Gorica ni samo en igralec, temveč celotno moštvo. Res je dobro, ko greš na igrišče in vidiš, da si vsi želijo dati vse od sebe.
Dosegli ste tudi šest zadetkov v drugi ligi.
V drugi ligi se igra bolj agresiven nogomet, več je manj organiziranega tekanja naprej in nazaj. V prvi ligi pa je več izkušenih igralcev, igraš proti zelo kakovostnim ekipam in včasih se zgodi, da te nasprotnik prisili v to, da se vseh 90 minut braniš.
Stari ste 20 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Rad bi bil eden od najboljših nogometašev. Že od majhnega obožujem Cristiana Ronalda, gledal sem veliko njegovih programov. Vem, da je pravi garač, in to je tudi moja želja, hočem trdo delati. Ne zato, ker bi si želel biti Cristiano Ronaldo, prav nasprotno, nočem biti Cristiano Ronaldo, hočem delati zase in biti vrhunski nogometaš. Povsem sem osredotočen na nogomet.
Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvič prišli v Slovenijo?
Najprej sem pomislil samo na to, da bi rad vsem pokazal, da znam igrati nogomet. Resno, ko sem dobil priložnost za igranje v prvi ligi, mi je to prvo prišlo na misel.
Kaj so o vaši selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Joj, mnogi med njimi niti ne vedo, kje je Slovenija. Spraševali so me, ali je v Aziji. Ko sem jim odvrnil, da je v Evropi, so bili začudeni in spraševali, v katerem delu Evrope. (smeh) Ob prihodu sem se pogovarjal z družino, jim razlagal o moji izkušnji in so bili zelo navdušeni. Vsi me podpirajo, vse je v redu. Za zdaj me še niso obiskali v Sloveniji.
Se je bilo težko privaditi na slovenski način življenja?
Življenje je zelo drugačno od tistega v Nigeriji, sem pa prej živel v Italiji in na Madžarskem, tako da se mi ni bilo težko prilagoditi. Zahvaljujoč družbenim omrežjem sem lahko ves čas v stiku z družino, zato je bilo vse skupaj še lažje. Prav tako imam tukaj prijatelje, s katerimi smo bili ves čas skupaj, si pomagali, bili smo kot neke vrste družina. Marshal Johnson, Ezekiel Henty, Blessing Eleke, Stephen Makinwa in jaz smo si bili ves čas v oporo in si pomagali. Smo kot bratje.
Prihajate iz Owerrija, kjer živi okoli 800 tisoč ljudi, se je bilo težko navaditi na življenje v tako majhnem mestu, kot je Nova Gorica?
Ko sem prišel v Novo Gorico, sem videl, da je mesto zelo majhno, to mi je bilo kar čudno, saj prej nikoli nisem živel v majhnem mestu. Vendar pa je mirno in zelo lepo, všeč mi je in tu se odlično počutim. Fantje, ki sem jih omenil prej, so vse skupaj še olajšali. Kadarkoli sem kaj potreboval, sem samo poklical katerega od njih.
Vam je kdaj dolgčas?
Seveda, ampak takšno je življenje nogometašev. Nimaš časa, da bi šel ven, če bi šel, bi ogrožal samega sebe. Zato sem raje doma in igram playstation. (smeh)
Katere jezike govorite?
Govorim angleško in razumem malo italijanščine. Slovenščina je zelo zahtevna, toda razumem nekatere besede in jih tudi znam izgovoriti. Ko trener na treningu kaj reče po slovensko, mislim, da ga navadno razumem, a se pri soigralcih vseeno raje prepričam, kaj je povedal.
Katera je bila prva beseda, ki ste se jo naučili v slovenščini?
Srečno. (smeh) Ko sem prišel v Slovenijo, smo imeli tekmo z enim izmed hrvaških klubov. Ko smo se rokovali, je bila večina mojih soigralcev Italijanov, fant pred mano pa je tekmecu rekel srečno. Hrvat je odgovoril isto. Tudi jaz sem to ponovil, a besede nisem izgovoril pravilno, govoril sem sečno. Potem mi je eden od soigralcev povedal, da se reče srečno.
Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Največ uporabljam besedno zvezo 'dej no'. To imam raje, kot da bi rekel grdo besedo. To rečem, kadar naredim napako ali me kaj preseneti, to besedno zvezo sem osvojil celo tako, da jo uporabljam tudi doma. (smeh)
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Hrana, obožujem krompir. (smeh) Všeč so mi tudi ljudje, ki so zelo prijazni. Ko te vidijo, so veseli, ker te lahko spoznajo in si del njihovega življenja.
Kaj vam tu ni všeč?
Ne, nič takega ni, kar mi ne bi bilo všeč.
V čem smo si Slovenci in Nigerijci najbolj podobni in najbolj različni?
Začel bom pri podobnostih, Nigerijci in Slovenci so zelo prijazni, vedno so pripravljeni pomagati, trudijo se, da bi se dobro počutil, brez težav te sprejmejo medse. Kar zadeva razlike, so te včasih tudi posledica različne infrastrukture, v Sloveniji je življenje veliko bolj civilizirano. To je razlika, ki bi jo izpostavil.
Ali ste tu spoznali kakšnega Nigerijca?
Da, pred nekaj tedni sem spoznal enega fanta iz Nigerije.
Ste še vedno v stiku z Blessingom Elekejem in Ezekielom Hentyjem?
Ves čas smo v stiku, poznali smo se že v Nigeriji, zato je bilo toliko lažje, da smo se zbližali, čeprav se ne poznamo tako dobro. Ko je Eleke prišel, sva skupaj živela.
Ste Elekeja obiskali v Ljubljani?
Ko je Olimpija osvojila naslov državnega prvaka, sva ga z Johnsonom obiskala, skupaj smo proslavljali in pri njem sva tudi prespala. Eleke je bil zelo vesel, saj ni majhna stvar, da osvojiš naslov prvaka.
Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
Najprej bi jih peljal na čevapčiče. (smeh) Ne poznam ravno veliko krajev, bi pa zagotovo šli v Ljubljano in Izolo na morje.
Ali se v prostem času več družite s tujci ali Slovenci?
Ko je bil še tu, sem največ časa preživel z Johnsonom, zdaj pa s playstationom. (smeh)
Kako vas kličejo soigralci, ali imate kakšen vzdevek?
Klličejo me Ama, kar je okrajšava za Amarachi.
Ali vas pesti domotožje?
Seveda, toda zahvaljujoč moderni tehnologiji sem ves čas v stiku z družino.
Kako pogosto se vračate domov?
Enkrat ali dvakrat na leto. Letos sem bil doma dva tedna, bilo je odlično. Mama me je videla po enem letu, ker sem se lani odločil, da ne grem domov, in me kar ni želela pustiti nazaj. (smeh)
Zakaj bi Slovenci morali obiskati Nigerijo?
Da bi videli razliko. Nigerija je država, v kateri je razlika med bogatimi in revnimi izjemno velika. Tukaj rečeš, da si reven, vendar imaš avto ali kaj drugega. V Nigeriji revež nima ničesar.
Če bi vam nekdo iz kakršnegakoli razloga ponudil slovensko državljanstvo, bi ga sprejeli?
Seveda, saj je velika čast, če ti nekdo ponudi kaj takega.
Ali ste poleg nogometa tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Bil sem na nekaj tekmah odbojkaric Nove Gorice. Tekme so bile zelo zanimive, Nova Gorica ima dobro moštvo.
Imate radi še kakšen drug šport?
Rad imam košarko in tenis. Pri nobenem od teh športov nisem dober, ju pa rad gledam.
Ali morda veste, kdo je predsednik Slovenije?
Ne, žal mi je.
Ali veste, koliko prebivalcev ima Slovenija?
Mislim, da okoli pet milijonov. Manj? Štiri, tri milijone, nekaj takega.
Ali mogoče poznate kakšno slovensko narodno jed?
Krompir in čevapčiče. Še nekaj sem poskusil, a sem pozabil ime.
Ali poslušate slovensko glasbo, morda poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Ne, fantje mi pravijo, da slovenska glasba ni tako dobra. Malo poslušam balkansko glasbo, saj je podobna in poznam nekaj pesmi. Soigralci mi pravijo, da težko izpostavijo eno dobro slovensko pesem. Poznam Nino Pušlar in Sandro Afrika. (smeh)
Kaj menite o slovenskih ženskah?
Mislim, da so dobre, čeprav nisem imel veliko izkušenj z njimi, toda mislim, da so dobre. Večkrat imam težave z orientacijo, in če govorim o ljudeh na splošno, bi rekel, da so dobri, ker mi vedno z veseljem pomagajo. Ustavim lahko kogarkoli, fanta, dekle, vsi so pripravljeni pomagati, nihče ne misli, da ga hočem ubiti. Name nikoli ne gledajo na tak način, kar je dobro.
Za kateri nogometni klub navijate?
Real Madrid. Obožujem Ronalda, obožujem Real.
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Vsem bi se rad zahvalil za podporo, ki jo dajejo vsem moštvom v ligi. To je res dobro in hočem, da skupaj naredimo ligo še močnejšo. S podporo, ki jo dobimo, se vedno trudimo dati vse od sebe, da bi vam lahko poplačali. Rekel bi, da je čast igrati v prvi ligi, še naprej podpirajte klube in v Sloveniji bomo gledali dober nogomet.
