Nardo Nagtzaam, 25-letni napadalec, je član ljubljanske Olimpije, prihaja pa iz Nijmegna, mesta, ki šteje 170 tisoč prebivalcev in leži na zahodu države, le streljaj od meje z Nemčijo.
NARDO NAGTZAAM
rojen: 9. maj 1990
država: Nizozemska (Nijmegen)
šport: hokej
klub: Telemach Olimpija
Nagtzaam se je hokejskih veščin kar nekaj let učil v Nemčiji, nato še v ZDA, igranje za zmaje pa je njegova prva izkušnja s profesionalnim hokejem.
Nizozemska je znana po nogometu, zakaj ste se odločili za hokej?
Moj oče je bil profesionalni nogometaš. V otroštvu sem igral tako nogomet kot hokej, s katerim sem se začel ukvarjati nekje pri štirih letih. Prišel sem na drsališče in takrat mi je v roke nekako prišla hokejska palica. Nihče ne ve, kako, niti zakaj, tudi sam ne vem, kaj se je dogajalo (smeh). Kot sem dejal, sem v mladosti igral nogomet, kar je bilo povsem razumljivo, saj je imel oče zveze praktično povsod. Bil sem dober, do dvanajstega leta sem lahko počel oboje, potem pa se je bilo treba odločiti za en šport, saj je bilo zelo težko usklajevati treninge.
Izbrali ste hokej.
Očetu ni bilo nič jasno. Ko me je vprašal, zakaj hokej, sem mu dejal, da sem na tekmi zabil pet golov, medtem ko sem pri nogometu lahko dosegel enega ali dva. Če se malo pošalim, sem bil zaradi petih zadetkov zvezda, vsi so me imeli radi (smeh). Pri dvanajstih letih sem nato odšel v Nemčijo, kjer sem ostal do sedemnajstega leta. Tam sem igral za mladi moštvi Krefelda in Kölna. V Kölnu sem bil zadnje leto, ko sem prvič živel sam. To je bila res zanimiva izkušnja.
Sledila je selitev v ZDA.
Da, v Nemčiji mi je šlo dobro in dobil sem vabilo za odhod v ZDA. To je bil zame velik korak, prek luže sem igral šest let. Na kolidžu Mercyhurst sem imel štipendijo, v prvem letniku sem bil v kampu NHL-moštva Washington Capitals. Takrat sem si tudi prvič huje poškodoval koleno. Res sem imel obilico smole, saj sem bil tri leta zapored operiran na istem kolenu. Vrnil sem se po poškodbi, se spet poškodoval in tako naprej, to so bili težki časi. Zadnje leto na kolidžu sem igral v ECHL, tudi letos sem začel tam, odigral nekaj tekem, a imel težave z vizumom, nato pa sem prišel v Ljubljano. Ker na začetku sezone nisem veliko igral, so se mnogi spraševali, kaj je narobe z mano. Je za to kriva poškodba, kaj drugega, nihče ni vedel pravega vzroka. Zdaj sem pri Olimpiji in to je moja prva sezona med profesionalci.
Slovenci ste malo bolj zadržani, mogoče pa je tako samo v mojem primeru, ker ljudje mislijo, da sem grozen, in se me raje izogibajo (smeh).
Na Nizozemskem je nogomet šport številka ena, kje je na tej lestvici hokej?
Na Nizozemskem sta zelo priljubljena hitrostno drsanje, v katerem na olimpijskih igrah poberemo vsa odličja, in hokej na travi, v katerem smo prav tako med najboljšimi na svetu. Če ta športa združite, dobite hokej na ledu, tega pa ne obvladamo (smeh). Na svetovnem prvenstvu divizije I smo denimo tesno izgubili z Veliko Britanijo, Litvo in Estonijo. Naša država hokejsko gledano ni dovolj velika, nimamo pravih možnosti za napredek. Zelo se trudimo, imamo nekaj odličnih hokejistov, omenim lahko 18-letnega Daniela Spronga, ki je član NHL-ekipe Pittsburgh Penguins, a bo verjetno igral za kanadsko reprezentanco.
Kaj ste vedeli o Sloveniji, preden ste prvič prišli sem?
Z reprezentanco sem že v mlajših kategorijah igral proti Sloveniji, tudi proti nekaterim igralcem, ki so zdaj člani Olimpije. Slišal sem, da je Ljubljana lepo, romantično mesto. Vedel sem, da je bila Slovenija del Jugoslavije, in tudi, kje jo najdem na zemljevidu, več pa ne.
Ste poznali kakšnega Slovenca, preden ste prišli?
Poznal sem nekaj smučarjev, ki so bili na olimpijskih igrah, in seveda Anžeta Kopitarja.
Slovenija je vaša tretja izkušnja s tujino; kje se počutite bolje, v Nemčiji, ZDA ali tu?
Rad potujem, čeprav je najlepše doma, kjer so družina in prijatelji. Ampak med letom je moštvo tvoja družina, oni so tvoji prijatelji, in želiš si, da bi bil čas, ki ga preživiš z njimi, čim lepši. Tu so me soigralci odlično sprejeli, v slačilnici vlada zelo dobro vzdušje in zaradi tega sem zelo vesel. Povsod si poskušaš narediti dom, kjerkoli že si. Sem družaben in sem se hitro privadil na tukajšnje življenje. Dobro je spoznati ljudi izven svojega področja, da je življenje še bolj raznoliko.
Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvič prišli v Slovenijo?
Prva misel je bila, da sem pripravljen za igranje hokeja. Potem me je Jože (Kovač, op. p.) peljal v Ljubljano in nad mestom sem bil navdušen, res mi je bilo všeč.
Kaj menite o slovenskem hokeju?
Če primerjate Slovenijo z Nizozemsko, je precej manjša. Pri nas je 16 milijonov ljudi, pri vas samo dva, ampak ko človek pogleda, kakšne igralce imate, je to res neverjetno. Kopitar igra v NHL, nekaj fantov imate v KHL, reprezentanca se je uvrstila na olimpijske igre, igrali ste na svetovnem prvenstvu elitne divizije. Lahko ste zelo ponosni na svoje hokejiste in njihove dosežke. Podobno je tudi z Olimpijo in njenimi igralci; treba je spoštovati te ljudi, ki se res trudijo.
Stari ste 25 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Hokej preprosto obožujem, rad bi ga igral, dokler bo to mogoče. Poleg tega imam diplomo, tako da je tudi zunaj hokeja nekaj upanja zame (smeh). Živim iz dneva v dan, iz leta v leto, bomo videli, kaj mi bo življenje prineslo. Treba je uživati v življenju in se imeti dobro.
Je Slovenija zadovoljila vaša pričakovanja?
Igram hokej, v Ljubljani mi je zelo všeč, spoznavam nove ljudi, tako da je to zame zelo prijetna izkušnja. Kako naj povem, pričakoval sem, da je Slovenija nekje na ravni nekaterih mest, denimo, na Češkem, ampak je tu zelo lepo. Slovenija je zelo napredna država, ni tako slabo, kot nekateri pravijo (smeh).
Kaj so o vaši selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Bili so presenečeni. Ko sem jim povedal, da se vračam v Evropo, so me vprašali, zakaj ne bom ostal v ZDA. Ko ljudem poveš, da igraš v avstrijski ligi, to spremeni vse. Navsezadnje poleg avstrijskih klubov v tem tekmovanju nastopajo še ekipe iz Slovenije, Italije, Madžarske in Češke. Zdaj vsi vedo, da igram s fanti, ki so se uvrstili na olimpijske igre, igrajo na svetovnem prvenstvu, se borijo in premagujejo tudi najboljše reprezentance. Navsezadnje je odločitev, kje igram, moja, vendar me pri tem vsi podpirajo.
Katere jezike govorite?
Tekoče govorim nizozemsko, nemško in angleško, govorim flamščino, ki je podobna nizozemščini, poleg tega pa razumem še francoščino.
Katera je bila prva beseda, ki ste se je naučili v slovenščini?
Joj, prve besede, ki sem se jih naučil, so bile grde (smeh). To so besede, ki jih veliko slišiš. Drugače pa dobro jutro, ajde, hvala. Grdih besed pa ne bom omenjal, jezik je resnično zelo težek.
Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Najljubša slovenska beseda je hvala. Kamorkoli grem, jo uporabljam (smeh). Drugače pa veliko uporabljam še besedno zvezo 'daj mi denar', to je zelo pomembno vedeti (smeh).
Imate zanimiv priimek, kje ima vaša družina korenine?
Korenine imamo v Nemčiji, priimek se pojavlja nekje v sedemnajstem stoletju. Drugače pa je moj oče stoodstotni Nizozemec in živimo blizu nemške meje.
V prostem času se največ družim z Olivierjem Royjem. Na svojo nesrečo sem vsak dan z njim, on misli, da je zabaven, ampak ko ga spoznaš, dojameš, da ni. Bolj je podoben otroku, zato moram skrbeti zanj, ker ne ve veliko o Evropi. Brez mene bi bil povsem izgubljen.
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Obožujem Ljubljano, ki je zelo simpatična. Zelo rad se sprehajam po mestu. Vsak dan je drugačen. Mislil sem, da bo pozimi več snega, ampak ga na srečo ni (smeh).
Kaj vam tu ni všeč?
Mogoče to, da ne govorijo vsi angleško. Včasih se zgodi, da koga kaj vprašaš in te samo čudno pogledajo.
V čem smo si Slovenci in Nizozemci najbolj podobni in najbolj različni?
Mislim, da smo Nizozemci bolj družabni, odprti in prijazni. Tega sem navajen tudi iz ZDA, kjer se hitro s kom zapleteš v pogovor. Slovenci ste malo bolj zadržani, mogoče pa je tako samo v mojem primeru, ker ljudje mislijo, da sem grozen, in se me raje izogibajo (smeh). Kar zadeva podobnosti, bi rekel, da je mentaliteta ljudi v Evropi, recimo na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji, zelo podobna, ni večjih razlik.
Ali imamo Slovenci kakšno navado, ki se vam zdi čudna?
Odkar sem tu, še nisem opazil ničesar takega, kar bi lahko označil za čudno. Nič tako posebnega ne počnete (smeh).
Ali ste tu spoznali kakšnega Nizozemca?
Ne, v Ljubljani še nisem srečal nobenega, sem ga pa v Celovcu. Tam živi Nizozemec, ki gre na vsako tekmo, prišel je do mene in sva se spoznala.
Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu v Sloveniji pokazali?
En teden sta bila tu moja oče in mama. Razkazal sem jima mesto in dvorano, kjer sta si ogledala našo tekmo. Drugače pa niti sam ne poznam veliko Slovenije. Slišal sem, da bo naslednji mesec na smučarskih poletih v Planici zelo pestro in zna se zgoditi, da bom šel tja.
Ali se v prostem času več družite s tujci ali s Slovenci?
V prostem času se največ družim z Olivierjem Royjem. Na svojo nesrečo sem vsak dan z njim, on misli, da je zabaven, ampak ko ga spoznaš, dojameš, da ni. Bolj je podoben otroku, zato moram skrbeti zanj, ker ne ve veliko o Evropi. Brez mene bi bil povsem izgubljen. Podoben je izgubljenemu kužku (smeh).
Kako vas kličejo soigralci, ali imate kakšen vzdevek?
Nisem slišal, da bi imel kakšen vzdevek. Oli mi pravi 'princess', ne vem, zakaj, ampak tako mi pravi. Mogoče imam kakšen vzdevek, ki ga soigralci uporabljajo za mojim hrbtom, kakšno slovensko ime ali kaj podobnega (smeh).
S kom živite tu?
Živim sam. Všeč mi je, da imam majhen prostor zase, kamor se lahko umaknem. To mi veliko pomeni.
Ali vas pesti domotožje?
Ko sem bil mlajši, sem imel s tem kar precejšnje težave, a sem se nato navadil na tak način življenja. Enkrat se je celo zgodilo, da 16 mesecev nisem šel domov, vendar sem preživel tudi to.
Če bi želeli Slovencem povedati eno zanimivo stvar o Nizozemski, kaj bi izpostavili?
Nizozemska je zelo zanimiva država, kompaktna. Najbolj znano o njej je to, da je marihuana legalizirana in da imamo Red Light District. Nizozemska spada med države, ki imajo največ glasbenih festivalov na leto. Poletje pri nas je po tej plati resnično zelo pestro. Pivo in sir sta odlična, seveda pa se prav tako izplača obiskati Nizozemsko zaradi ogleda nogometnih tekem. Stadioni so ves čas polni, tudi če moštvu ne gre dobro. Slišal sem, da je v Ljubljani nekoliko drugače, da so ljudje tu glede teh stvari malo razvajeni. Povedali so mi, da če pride Chelsea, so tribune polne, če pride katero drugo moštvo, ljudi ni. No ja, vedno se je najlažje pritoževati, ampak tako sem slišal.
Kje bi s plačo, ki jo dobivate tu, živeli bolje, na Nizozemskem ali v Sloveniji?
Na Nizozemskem imamo zelo visoke davke, zato je v Sloveniji malo ceneje. Tu je cenejše gorivo, prav tako cigarete. Prijatelji mi večkrat pravijo, naj jim prinesem cigarete (smeh). Kar zadeva hrano, so cene na približno enaki ravni. Če sem povsem iskren, sem mislil, da bo Ljubljana kot glavno mesto še nekoliko dražja.
Nizozemsko je vredno obiskati zaradi ogleda nogometnih tekem. Stadioni so ves čas polni, tudi če moštvu ne gre dobro. Slišal sem, da je v Ljubljani nekoliko drugače, da so ljudje tu glede teh stvari malo razvajeni.
Če bi vam nekdo iz kakršnegakoli razloga ponudil slovensko državljanstvo, bi ga sprejeli?
Če bi lahko igral hokej, bi seveda igral za Slovenijo, a sem že nastopil za Nizozemsko, tako da to ne pride več v poštev. Če bi bil mlajši in bi dobil to priložnost, bi jo sprejel, kdo pa si ne bi želel igrati na olimpijskih igrah?
Kateri je bil najbolj čuden ali najbolj smešen dogodek, ki se vam je zgodil tu?
Khm, prav nič takega se mi ni zgodilo, oziroma nič tako čudnega mi ne pride na misel.
Ali morda veste, kdo je predsednik Slovenije?
Ne, tega pa ne bi vedel. Vem, da je predsednik kluba Popović. Vem, kdo sta nizozemska kralj in kraljica, predsednik ZDA, Kanade, čeprav se je tudi ta zamenjal. Ne vem veliko o politiki in me sploh ne zanima.
Ali mogoče poznate kakšno slovensko narodno jed?
Poskusil sem jih že kar nekaj, večkrat grem ven jest. Hrana tu je zelo dobra, prav nič se ne morem pritoževati. Vendar pa ne poznam imen teh jedi.
Ali poslušate slovensko glasbo, morda poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Ne, ne poznam slovenske glasbe. Rad imam techno, tu gre bolj za beat brez petja, v glavnem poslušam angleško glasbo, lestvico Top 40 in podobno.
Kaj menite o slovenskih ženskah?
Imam dekle, zato moram biti previden, kaj bom povedal (smeh). Slovenske ženske so zelo lepe, rekel bi, da so tipične vzhodnjakinje. Takoj se opazi razlika med Američankami, zahodnimi Evropejkami in Slovenkami. Slednje bi po videzu umestil med vzhodnjakinje, bolj so podobne Rusinjam.
Tu je cenejše gorivo, prav tako cigarete. Prijatelji mi večkrat pravijo, naj jim prinesem cigarete (smeh).
Ali ste poleg hokeja tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Ne, ničesar si še nisem ogledal v živo. Šel bi na košarkarsko tekmo, ker sem slišal, da je košarka tu dobra. Obožujem nogomet, vendar sem slišal, da tu ni ravno najboljši. Za zdaj še nisem imel priložnosti, da bi šel pogledat kakšno tekmo, ker sem bil ves čas precej zaseden, a bo čas tudi za to. Kot sem omenil prej, bi šel v Planico na smučarske polete.
Nijmegen je blizu Hertogenboscha, kjer se vsako leto odvija teniški turnir serije ATP. Ali imate radi tenis?
Da, obožujem tenis, tudi moje dekle, ki je iz ZDA, igra tenis. Imeli smo Richarda Krajicka, ki je osvojil Wimbledon, prav tako sem velik oboževalec Rogerja Federerja. Zelo rad gledam njegove dvoboje. V Hertogenboschu imajo drsališče, tako da grem tja večkrat trenirat.
Za kateri nogometni klub navijate?
Seveda navijam za klub iz mojega mesta NEC Nijmegen. Drugače pa je lahko reči, da si navijač Barcelone, ampak všeč mi je njena igra in obožujem Lionela Messija.
Vem, kdo sta nizozemska kralj in kraljica, predsednik ZDA, Kanade, čeprav se je tudi ta zamenjal. Ne vem veliko o politiki in me sploh ne zanima.
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Vedno je lepo videti navijače na tribunah. Cenimo njihovo podporo, na ledeni ploskvi se vselej trudimo odigrati po najboljših močeh. Upamo, da vam bomo ponudili še veliko razburljivih trenutkov. Prosim, da še naprej spodbujate to moštvo. Prepričan sem, da bomo še boljši, s soigralci bomo naredili vse, da bo tako.
