Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Grega Videtič, Iztok Lukner
Grega Videtič, Iztok Lukner
10.12.2015 14:25:18
Deli članek:

Ronalds Zakis: Moj naslednji cilj je Ljubljanski grad

Aleš Fevžer

Leta 2005 je Ronald Zakis podpisal prvo profesionalno pogodbo z Ventspilsom, natanko deset let pozneje pa se je prvič podal v tujino. V svoje vrste so ga zvabili pri Olimpiji, kjer ima vse pomembnejšo vlogo. Osemindvajsetletni občasni reprezentant Latvije, ki igra na položaju (krilnega) centra, se je na življenje v Sloveniji hitro privadil, vzljubil pa je celo nogomet, ki ga pred tem ni spremljal.

Vaša življenjska zgodba.
Rojen sem bil v Talsiju, nato sem se preselil v Kuldigo. Tam me je začela zanimati košarka, zaradi česar sem se začel ukvarjati s tem športom. Ko sem bil star 14 let, sem se preselil v Ventspils. Tam sem hodil v šolo, stanoval pa sem v internatu, kjer so bili vrstniki iz vse Latvije. Tam sem šel lepo počasi in korak za korakom, ko sem dopolnil 18 let, pa mi je Ventspils ponudil prvo profesionalno pogodbo. To je bil moj prvi večji klub, za katerega sem igral, lani sem igral za Rigo in zdaj sem tukaj. V Sloveniji.

Kako to, da ste se poleti odločili za prihod v Slovenijo?
To se je zgodilo precej na hitro. V lanski sezoni evropskega pokala smo z Rigo dvakrat igrali z Olimpijo. Na teh tekmah sem bil kar dober, avgusta pa me je poklical agent in mi dejal, da se zame zanima Olimpija. Imel sem še nekaj ponudb iz Nemčije, ampak Olimpijina je bila boljša. Mislim, da sem potreboval le tri dni, da sem sprejel ponudbo.

Nikola Miljković

RONALDS ZAKIS
rojen: 8. julija 1987
država: Latvija (Ventspils)
šport: košarka
klub: Union Olimpija

Union Olimpija je vaša prva izkušnja s tujino.
Da. To je moja prva izkušnja s tujino, saj drugje kot v Latviji do zdaj še nisem igral. Že Riga je bila velik korak v moji karieri, saj sem pred Rigo igral le v Ventspilsu.

Ali vam je žal, da se za odhod v tujino niste odločili že prej?
Ne, nič mi ni žal. Mislim, da se je izšlo enkratno. Živim za ta trenutek. Lahko bi bil morda tudi uspešnejši in bi že pred leti igral v evroligi, ampak menim, da je treba iti počasi naprej. Najprej moraš biti odličen v manjših ligah, nato pa stopiti na veliki oder.

Zakaj ste predčasno zapustili nabor v NBA leta 2008?
Igral sem v evropskem pokalu, potem pa je prišla poškodba gležnja. Zaradi tega sem zapustil nabor in se odločil kariero nadaljevati v Evropi.

Kaj ste vedeli o Sloveniji, preden ste prvič prišli sem?
Ko sem prišel sem, sem se pri soigralcih pozanimal, kakšno je življenje in kje se kaj dogaja. Hitro sem se navadil, všeč mi je, da je vse blizu. Če si želim v Italijo, se pač zapeljem. Vse je na dosegu roke. Nisem obiskal še vseh krajev, ki si jih želim, ampak bom to še storil. Kratke razdalje so mi res všeč.

Ste kakšne informacije o Unionu Olimpiji dobili pri Robertsu Štelmahersu in Kasparsu Ciprussu, s katerima ste igrali pri Ventspilsu?
Roberts Štelmahers je bil moj trener pri Ventspilsu. Pred prihodom v Ljubljano, ki se je zgodil resnično hitro, sem bil v Rigi na treningu in medtem me je poklical agent in v treh dneh sva se vse dogovorila. Za informacije niti ni bilo časa. Edini nasvet, ki sem ga dobil, je bil, naj še naprej trdo treniram in naj se še naprej trudim, kar pa ni nič novega. (smeh)

Ste poznali kakšnega Slovenca, preden ste prišli?
Moram priznati, da ne, odkar sem tukaj, pa sem spoznal, da je bil Marko Milić velika zvezda.

Kaj menite o slovenski košarki?
Igrali smo že s Tajfunom in Krko, ki igrata zelo dobro košarko in na visoki ravni. Tekme v ligi ABA so tudi zelo težke. V Latviji košarka ni bila tako hitra, tukaj pa je veliko teka in protinapadov, kar je lahko zelo naporno.

Kakšna je razlika med ligo VTB in ABA?
Tukaj je košarka bolj odprta. V ligi VTB so lahko tekme z evroligaši precej težke in izenačene, na drugih tekmah pa je drugače.

Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvič prišli v Slovenijo?
Malce sem bil živčen, saj je bila to moja prva izkušnja s tujino. Nisem vedel kaj pričakovati, kako bo na treningih in kako bom preživel prve tedne. Prvi teden je bil res najtežji, saj sem se privajal na tukajšnje razmere, potem sem se kar dobro navadil.

Kaj so o vaši selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Prijatelji na začetku sploh niso vedeli za mojo selitev, ko sem začel objavljati fotografije na družabnih omrežjih, pa so mi začeli pisati sporočila in me spraševati razne stvari. Tako so izvedeli, da sem pri Olimpiji, bili so veseli, da sem šel v Slovenijo, saj so vedeli, da prej še nikoli nisem odšel v tujino. Še zdaj menijo, da je bila to dobra poteza in da bo to pomembna izkušnja v mojem življenju. Tudi družina ve, da mi šport veliko pomeni, in me pri tem zelo podpira.

Se je bilo težko privaditi na življenje v Sloveniji?
Niti ne. Kjerkoli sem bil, sem rad hodil po mestih in obiskoval različne kraje. Morda je bil malce težji le prvi teden, ampak so mi ob strani stali soigralci, ki so mi veliko pomagali, da sem se privadil na tukajšnje življenje. Tako sem odkril, kje so dobre restavracije in trgovine. Za to sem jim zelo hvaležen. Ljubljana je lepo mesto.

Ko sem prispel v Slovenijo, sem ostal brez prtljage. Na prvem treningu sem tako le stal in opazoval soigralce.

Katere jezike govorite?
Seveda latvijsko, potem pa še rusko in angleško. Zdaj sem se začel učiti tudi slovensko, ampak zdi se mi, da je precej zahteven jezik. Ko poslušam soigralce, se skušam kaj naučiti. Naučil pa sem se tiste stvari, ki so povezane s košarko.

Katera je bila prva beseda, ki ste se jo naučili v slovenščini?
Hvala!

Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Dober tek. To sta prvi besedi, na kateri sem pomislil.

Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
City park. Tam preživim veliko časa, pogosto si tam privoščim kosilo. Ko je prišla na obisk družina, sem jo sicer peljal v Trst, in to je bilo to. Izleti so močno povezani s časom, ki ga nimam na pretek. Če ga že imam, pa rad poležavam in počivam. Moj naslednji cilj je Ljubljanski grad, saj sem slišal, da je od tam resnično lep razgled na Ljubljano.

Kaj vam tu ni všeč?
Težko bi našel kaj takšnega. To me je spraševala že žena, ampak ji nisem znal odgovoriti.

Ali imamo Slovenci kakšno navado, ki se vam zdi čudna?
Ne. Vse pri Slovencih imam rad, zdaj se ne spomnim ničesar, kar bi me motilo. (smeh)

Nikola Miljković

Ali ste tu spoznali kakšnega Latvijca?
Bil sem v nakupovalnem središču in v eni od trgovin sem slišal, da sta se dekleti pogovarjali latvijsko. Nato smo se se malce pogovarjali, tako sem ugotovil, da tukaj študirata. Očitno je tukaj precej Latvijcev, saj jih je nekaj spoznala tudi žena, ki je bila pri meni na obisku.

Če bi prišel kdo k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
Kmalu bodo prišli tudi moji prijatelji, peljal pa jih bom tja, kjer še nisem bil. Zagotovo jih bom peljal na Ljubljanski grad, da ga bom lahko tudi sam videl od blizu.

Kateri je bil najbolj čuden ali najbolj smešen dogodek, ki se vam je zgodil tu?
Večino časa preživim v klubskih prostorih, tukaj pa se ni zgodilo še nič takšnega. Morda sem tukaj še premalo časa. V treh mesecih se mi še ni pripetilo kaj čudnega ali smešnega. No, ko sem prispel v Slovenijo, sem ostal brez prtljage. Na prvem treningu sem tako le stal in opazoval soigralce.

Ali se v prostem času več družite s tujci ali s Slovenci?
Večinoma se družim s soigralci, s katerimi gremo tudi skupaj na kosilo. Velikokrat pride na obisk Zack Wright, s katerim pogledava kakšen film ali pa igrava igrice.

Ogledal sem si tekmo med Olimpijo in Mariborom. To je bila prva nogometna tekma, ki sem si jo ogledal. Po navadi se mi ne da dve uri sedeti pri miru, ampak tokrat je bilo noro.

Kako vas kličejo soigralci, ali imate kakšen vzdevek?
Z. Kratko in jedrnato!

Ali tukaj živite sami ali imate še koga ob sebi?
Moja družina me pride obiskat. Hči je bila lani tik pred šolo, zato je morala redno hoditi v vrtec. Moja žena je učiteljica in si težko privošči daljši dopust. Bodo pa prišli naokoli v času božičnih in novoletnih praznikov.

Ali vas pesti domotožje?
Niti ne. Ko končam trening, po navadi pridem domov, pokličem ženo in hčer ter se pogovarjamo. Zdaj ko se lahko hkrati gledamo in pogovarjamo, ni tako težko. Morda ne pogrešam doma tudi zato, ker se tukaj počutim odlično.

Kako pogosto se vračate domov?
Do zdaj še nisem bil, saj imamo preveč tekem in treningov. Za to bo čas po koncu sezone.

Če bi želeli povedati eno zanimivo stvar o Latviji, kaj bi rekli?
O Latviji po navadi nihče ničesar ne ve, zato so turisti velikokrat prijetno presenečeni. Ljudje so odprti in zelo ustrežljivi. Podobno kot v Sloveniji. Ni tako kot recimo v Rusiji, kjer ljudje ne govorijo radi in so zelo zaprti, poleg tega se v Latviji lahko sporazumevate v angleščini, saj večina Latvijcev govori angleško. Latvijo se izplača obiskati tudi v poletnem času.

Kje bi bolje živeli s plačo, ki jo dobivate, v Latviji ali v Sloveniji?
Tam, kjer kupujem, je kar poceni, cena hrane pa je v Latviji in Sloveniji približno enaka.

Če bi vam nekdo iz kakršnegakoli razloga ponudil slovensko državljanstvo, bi ga sprejeli?
Vsi si želijo igrati v državni reprezentanci, in to se mi je uresničilo. Če se ne bi mogel uvrstiti v svojo reprezentanco, potem bi morda razmišljal tudi v tej smeri. Ampak kot sem že rekel, igram za svojo reprezentanco in še eno državljanstvo se mi ne zdi potrebno.

Aleš Fevžer

Ali veste, kdo je predsednik Slovenije?
Enkrat nas je prišel obiskat pred tekmo in imel kratek govor. Takrat nismo blesteli, po njegovem govoru pa smo odlično igrali.

Ali poznate kakšno slovensko narodno jed?
Ne spomnim se imena, ampak soigralci so mi pred kratkim predstavili eno takšnih jedi. Mislim, da čevapčiče.

Ali poslušate slovensko glasbo, morda poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Slovenskih glasbenikov ne poznam, sem pa v slačilnici slišal že precej slovenskih pesmi. Bolje poznam bosanske glasbene izvajalce, kot je recimo Dino Merlin.

Kaj menite o slovenskih ženskah?
Vse ženske so lepe, ampak jih ne opazujem na takšen način. Tukaj sem zaradi košarke.

Prijatelji na začetku niso vedeli za mojo selitev, ko sem začel objavljati fotografije na družabnih omrežjih, pa so mi začeli pisati sporočila in me spraševati razne stvari. Tako so izvedeli, da sem pri Olimpiji.

Ali ste poleg košarke tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Ogledal sem si nogometno tekmo med Olimpijo in Mariborom. To je bila prva nogometna tekma, ki sem si jo ogledal. Po navadi se mi ne da dve uri sedeti pri miru, ampak tokrat je bilo noro. Pokalo je, bilo je zelo napeto in zares sem užival. S prijatelji smo se nekajkrat spogledali in se spraševali, kaj se dogaja. (smeh) Bila je zanimiva izkušnja, nasprotnika sta bila prava in ni mi bilo dolgčas.

Za kateri nogometni klub navijate?
Olimpijo. To je trenutno moja najljubša nogometna ekipa. Pred tem nisem spremljal nogometa.

Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Moramo igrati dobro, upam, da nas boste še naprej podpirali in uživali na naših tekmah. Na igrišču damo vse od sebe, za zmago se potrudimo maksimalno, dodatno energijo in motiv pa dobimo od vas, navijačev. Hvala, ker prihajate na naše tekme. 

Galerija