Nazadnje je bil tri leta član Perugie, poleti pa je zapustil Apeninski polotok. Mogoče celo nekoliko presenetljivo se je odločil, da bo kariero nadaljeval na Cipru, kjer je postal član Anorthosisa. Gre za klub iz Famaguste, ki se je preselil v Larnako, Koprivec pa je z njim sklenil dveletno sodelovanje z možnostjo podaljšanja še za eno leto.
JAN KOPRIVEC
rojen: 15. julija 1988
država: Ciper (Larnaka)
šport: nogomet
klub: Anorthosis
Kako je prišlo do tega, da ste se julija odločili kariero nadaljevati na Cipru?
Po koncu prejšnje sezone sem imel med več ponudbami tudi to s Cipra. Če sem povsem iskren, sem najprej rekel ne, ker sem želel ostati v Italiji. Potem smo se malo pogovarjali, predstavili so mi svoj projekt, načrte za naprej in me s tem prepričali. O vsem sem se malo pozanimal še pri Branku Iliću, ki je prav tako igral za Anorthosis. Povedal mi je veliko dobrih stvari, in ko sem prišel, sem se o tem tudi prepričal. Ko zdaj pogledam nazaj, je bila to zame in za mojo kariero na splošno zelo dobra odločitev.
Omenili ste druge ponudbe, so te prišle samo iz Italije ali tudi od drugod?
Samo iz italijanske druge lige, pogovarjali smo se, a ni bilo nič konkretnega.
Tamkajšnji življenjski splog, hrana in podobne stvari so mi praktično zlezli pod kožo, zato mi je bilo kar malo težko zapustiti Italijo.
V Italiji ste igrali osem let, postali ste skoraj Italijan.
Tamkajšnji življenjski slog, hrana in podobne stvari so mi praktično zlezli pod kožo, zato mi je bilo kar malo težko zapustiti Italijo. Vendar je tudi življenje v Larnaki precej podobno. Ciprčani podobno kot Italijani znajo uživati življenje.
Čeprav ste stari 27 let, nikoli niste igrali v najmočnejšem slovenskem prvenstvu.
Pri sedemnajstih sem se odločil nogometno pot nadaljevati v Italiji, v Cagliariju. Kar zadeva slovensko ligo, pa je še vedno dovolj časa, da jo spoznam (smeh).
V serie A ste odigrali eno tekmo, sicer ste veliko večino kariere preživeli v serie B.
Da, v serie A sem branil v dvoboju Genoe in Udineseja, ko se je poškodoval Samir Handanović. Večino časa sem res igral v serie B, s Perugio pa sem osvojil serie C.
Kakšen nogomet se igra na Cipru, če ga primerjate z italijansko drugo ligo?
Pred prihodom na Ciper sem menil, da se tu ne igra tako kakovosten nogomet, vendar sem zdaj spoznal, da sem se motil. Lahko rečem, da se ciprsko prvenstvo kosa z zgornjim delom serie B in spodnjim delom serie A. Tudi moji agenti, ki so bili pred kratkim na tekmi, so potrdili moje besede, tako da se na Cipru igra zelo dober nogomet. To pomeni, da nisem naredil koraka nazaj, ostal sem približno na enaki ravni. Na žalost kakovost nogometa v serie B pada, veliko je mladih igralcev, zaradi katerih klubi dobivajo denar, in posledično je padla kakovost tekmovanja. Pa še to, italijanski novinarji so znani po tem, da ves teden govorijo o nogometu, kot da je to edina stvar na svetu, kar je lahko včasih tudi slabo. Odkar sem zapustil Italijo, sem začel drugače gledati nogomet, kar mi ugaja. V Italiji smo bili pred pomembnimi tekmami dva dni v karanteni, na Cipru pred tekmo spiš doma in prideš sproščen na igrišče, kar je meni veliko ljubše.
V Italiji ste izkusili življenje na severu in na jugu, kje se počutite bolje?
Na severu so ljudje bolj zaprti, ampak ko jih spoznaš, si njihov prijatelj, se odprejo, vse je bolj posvečeno družini. Sicer pa je v Italiji povsod lepo, v vseh mestih sem se počutil zelo dobro (smeh).
Kaj pa življenje na Cipru?
V Larnaki smo na morju in tukajšnji način življenja mi zelo ustreza. Pozimi je v mestu okoli 90 tisoč ljudi, poleti pa se ta številka precej zviša, ker je veliko turistov. Štirideset minut od mene je Limasol, lepše in večje mesto od Larnake, ampak je tam veliko večja gneča, na cesti vlada kaos. S punco živiva malo ven iz Larnake, ker imava raje malo miru in tišine, bolj je sproščeno, kar nama ugaja.
Kakšen klub je Anorthosis? Ima 13 naslovov državnega prvaka, od zadnjega pa je minilo sedem let.
Tako je, Anorthosis že dolgo ni ničesar osvojil. Pred prihodom so mi v klubu predstavili triletni projekt, v katerem je želja, da se uvrstijo v Evropo in tako naprej, korak za korakom. Glede organiziranosti sem bil pozitivno presenečen. V trening kampu imamo savne, masaže, fitnese in vse, kar spada zraven, tudi stadion je lep, ljudje množično hodijo na tekme, tako da je dozdajšnja izkušnja zelo pozitivna.
Kako ste zadovoljni s svojo vlogo v ekipi in dozdajšnjimi igrami?
V prejšnji sezoni je bil v tem klubu vratar iz Anderlechta, ki je imel zelo dobro sezono. Ko sem prišel, so bili vsi malo skeptični, kar je bilo razumljivo, saj me nihče ni poznal. Zdaj pa si iz tekme v tekmo kradem kos pogače (smeh). Z ekipo vedno bolje sodelujemo, tako da je glede tega vse v najlepšem redu.
Glede organiziranosti sem bil pozitivno presenečen. V trening kampu imamo savne, masaže, fitnese in vse, kar spada zraven, tudi stadion je lep, ljudje množično hodijo na tekme, tako da je dozdajšnja izkušnja zelo pozitivna.
Prejšnjo sezono je Anorthosis končal na petem mestu, kakšen cilj ima letos?
Ravno pred desetimi dnevi smo igrali z vodilnim APOEL-om in mu prizadejali prvi prvenstveni poraz po šestih mesecih. S tem smo se spet približali vrhu lestvice. Osnovni cilj je uvrstitev v Evropo, potem bomo pa videli, kaj se bo zgodilo. Redni del se konča marca, v katerem se moštva med seboj pomerijo po dvakrat. Takrat se lestvica razdeli na dve skupini, zgornja se bori za naslov prvaka, spodnja za obstanek. Računamo, da bi bili do takrat čim bližje prvemu mestu, nato pa se bomo spustili v boj za naslov.
Nogomet je na Cipru šport številka ena, koliko ljudi imate v povprečju na tekmah?
Poleg nogometa sta priljubljena še futsal in košarka, česa drugega pa niti nisem zasledil. Naš stadion sprejme okoli 11 tisoč ljudi, na domačih tekmah je približno polovično zapolnjen.
Se v Anorthosisu še spomnijo Branka Ilića?
Da, imel je zelo dobro sezono. Ko sem ga omenil, so takoj rekli 'bravo, bravo' in me vprašali, kje je zdaj.
V ciprskem prvenstvu igra kar nekaj Slovencev, se kaj družite?
Z Andražem Kirmom sva se pogovarjala po tekmi, na večerji pa sem se dobil z Anejem Lovrečičem in Markom Pridigarjem. Tukaj je vse tako blizu, da skoraj vsak dan vidiš kakšnega igralca (smeh). Vsi so zelo v redu, ko je treba, si med sabo pomagamo, ko imamo čas, pa se tudi dobimo.
Ste imeli kaj težav s komunikacijo?
Ne, vsi govorijo razumljivo angleščino. Tudi na splošno je tu veliko Angležev, tako da s sporazumevanjem nimam večjih težav, čeprav sem v zadnjih letih v glavnem govoril italijanščino (smeh).
Znate kaj grščine?
S punco se je malo učiva. Grščina ima zanimive besede in tudi njihova glasba je zelo podobna balkanski, veliko je podobnih pesmi, tako da se kaj naučiš tudi iz njih.
Kakšno mesto je Larnaka?
Trenutno je pri nas še vedno 25 stopinj Celzija, prejšnji mesec so se še vsi kopali v morju. Mogoče tudi zaradi tega verjetno mesto vidimo lepše, kot je v resnici. Sicer pa Larnaka ni velika, je popolnoma obvladljiva in vse je zelo blizu.
Trenutno je pri nas še vedno 25 stopinj Celzija, prejšnji mesec so se še vsi kopali v morju. Mogoče tudi zaradi tega verjetno mesto vidimo lepše, kot je v resnici. Sicer pa Larnaka ni velika, je povsem obvladljiva in vse je zelo blizu.
V katerem delu mesta živite?
S punco živiva v Orokliniju. Imava kužka, zato sva morala najeti hišo, ker v apartmajih navadno ne sprejemajo živali. Do trening centra imam sedem minut, do središča Larnake pa deset, tako da gre za neke vrste predmestje.
Je bilo težko najti primerno stanovanje?
Ponudba je zelo velika, hiše so neverjetne. Bil sem v Italiji in se mi cene najemnin na Cipru zdijo dokaj nizke, tako da se da tudi po finančni plati tu zelo lepo živeti. V pogodbi imamo opredeljeno, da nam na koncu meseca dajo določen znesek za hišo.
Kakšne pa so najemnine?
Recimo, za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Larnake je treba odšteti 300 evrov. Poleti so cene zaradi turistov še precej višje. V Italiji je za tako veliko stanovanje treba plačati 700 evrov in še to velja za manjše mesto, kot je Perugia.
Ali drugi sosedi vedo, da ste nogometaš?
V Orokliniju je veliko Angležev, nekateri, s katerimi smo se spoznali, vedo, drugi ne. Bolj me prepoznajo v centru Larnake, se želijo fotografirati z mano in podobno.
Kako Ciprčani poznajo Slovenijo?
Kot večina sveta nas dostikrat zamenjajo s Slovaško. Vendar pa so nogometaši, ki so igrali oziroma igrajo tukaj, naredili našo državo nekoliko prepoznavnejšo. Ko so me enkrat v trgovini vprašali, od kod prihajam, sem dejal, iz Slovenije, pa so takoj rekli: Kirm, Kirm. Takrat veš, da so privrženci Omonie (smeh).
Se počutite omejenega, ker živite na otoku?
Ne, sploh ne. Večkrat se sploh ne zavedam, da živim na otoku. Samo letalske povezave s Slovenijo so slabe. Zelo dobra je povezava z Beogradom in tudi cene so dostopne. Če želiš iz Slovenije z letalom na Ciper, moraš vsaj dvakrat prestopati, kar je preveč zamudno. S tega vidika se občuti, da živimo na otoku.
Imate na voljo klubski avto?
Ne, podobno kot za bivališče nam v klubu ob koncu meseca dajo določen znesek za avto. Mesečni najem avtomobila izven sezone stane okoli 400 do 500 evrov.
Se je bilo težko navaditi na vožnjo po levi?
Na začetku je bilo malo čudno, ampak po treh dneh je postalo povsem normalno. Zdaj se bojim, kaj bo, ko bom prišel v Slovenijo, kjer bom moral spet voziti po desni strani (smeh).
Ko so me enkrat v trgovini vprašali, od kod prihajam, sem dejal, da iz Slovenije, pa so takoj rekli: Kirm, Kirm. Takrat veš, da so privrženci Omonie (smeh).
Kakšni vozniki so Ciprčani?
Glede na to, da sem bil osem let v Italiji, bi rekel, da se Ciprčani na cesti ne znajdejo ravno najbolje (smeh). So bolj ležerni, umirjeni, ne vozijo hitro. V krožišču bi bili kar petnajst minut, ne znajo se vključiti v promet (smeh).
Ali so vas kdaj ustavili policisti? Jih je veliko na cestah?
Na srečo me niso ustavili. Do zdaj jih niti nisem veliko videval. Ampak v zadnjem času, odkar so se zgodile stvari, povezane s terorizmom, jih je več.
Kakšen je vozni park na Cipru?
Tukaj na vsakih nekaj metrov prodajajo avtomobile. Tudi sam sem ga kupil na tak način, saj se mi zdi to bolje, kot da bi ga za eno leto vzel v najem. Na cesti je mogoče videti tako avtomobile najvišjega razreda kot tiste slabše, podobno kot v Sloveniji.
Koliko stane liter bencina?
Liter bencina stane 1,2 evra.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na gostovanja se vozimo z avtobusi. Vse je blizu, do Nikozije je na primer dvajset minut vožnje. Če igramo tekmo ob sedmih, se dobimo ob štirih, pojemo malico, se usedemo na avtobus in smo v petnajstih minutah že na prizorišču tekme.
Anorthosis sicer prihaja iz Famaguste, a se je preselil v Larnako. Kdo navija zanj?
V Larnaki živi veliko izseljencev iz Famaguste. V sedemdesetih letih so Turki v Larnako pregnali veliko ljudi, zdaj imajo ti potomce, tako da ima Anorthosis veliko privržencev. Če se primerjamo z AEK-om, ki je prav iz Larnake, imamo mi veliko več navijačev.
Najbolj vroče gostovanje?
Zelo vroče je v Nikoziji, ko igramo z Omonio in APOEL-om, v Limasolu pa je vroče v dvobojih z Apollonom in AEL-om. To so vse navijači z grško-balkansko mentaliteto (smeh).
Če želiš iz Slovenije z letalom na Ciper, moraš vsaj dvakrat prestopati, kar je preveč zamudno. S tega vidika se občuti, da živimo na otoku.
Koliko imate stika s turškim delom Cipra?
Zelo, zelo malo. Ko sem šel v Famagusto, sem na enem izmed družabnih omrežij objavil fotografijo hrane, in vsi so takoj ugotovili, da je bila posneta v turškem delu države. Kar malo so mi zamerili, ampak je turški del tudi lep, čeprav se precej razlikuje od grškega. Težko pa verjamem, da se bo napetost med turškim in grškim delom Cipra umirila.
Se čutijo trenja med pravoslavci in muslimani?
Sem bolj odprtih nazorov po tem vprašanju, tako da niti nisem občutil teh trenj. Razlika v kulturi je seveda velika, ampak česa drugega pa nisem opazil. Kot zanimivost lahko omenim, da v grškem delu turški kavi pravijo ciprska. Sta popolnoma identični, samo ime se razlikuje (smeh).
Ste se na Cipru morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z nogometom?
Ne, nič takega nisem doživel. Ko sem šel na ogled hiše, ki sem jo najel, sem vprašal, ali imajo alarm. Pa so me vprašali, zakaj bi ga sploh potreboval. Rekli so mi, da se tu ne dogaja nič takega. Seveda se lahko kaj zgodi, ampak lahko povem, da imava s punco tudi ponoči odprta vrata in se počutiva povsem varno. Občutek imam, da če ti pade iz žepa deset evrov, bo kdo takoj pritekel za tabo in ti jih vrnil. Da si boste lažje predstavljali njihovo mentaliteto, vam lahko zaupam zanimivo zgodbo. Ko sva šla s punco v restavracijo, sem naročil riž. Po desetih minutah je natakar povedal, da ga je zmanjkalo, in vprašal je, kaj lahko naredi. Dogovorili smo se za testenine, po koncu obroka pa nama je natakar rekel, da nama ni treba nič plačati, ker niso imeli riža. Bila sva kar malo šokirana in sva rekla, saj sva vendar normalno jedla, pa niso želeli ničesar slišati.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah veliko brezdomcev, beračev?
Na glavni ulici videvamo tri, štiri berače, vedno iste. V Italiji je tega veliko, veliko več. Ne vem, kaj se dogaja v Nikoziji ali v katerem drugem mestu. Je bila pa pred nekaj leti tu res velika kriza in Ciprčani se počasi pobirajo. Zame že zdaj živijo kot kralji, tako da si ne morem predstavljati, kako so živeli pred krizo.
Občutek imam, da če ti pade iz žepa deset evrov, bo kdo takoj pritekel za tabo in ti jih bo vrnil.
Kakšno je nočno življenje v Larnaki?
Poleti je zelo zanimivo, veliko je lounge barov. Vanj greš jest, potem pa se zvečer prelevi v diskoteko. To se vse dogaja na odprtem, na plaži. Ljudje so kulturni, če pustiš telefon na mizi, se ga nihče ne dotakne. Ne vem, ali se to dogaja samo nam ali je vedno tako. Pozimi se bolj dogaja v Limasolu in Nikoziji, kjer imajo diskoteke, kakršne poznamo pri nas. Poleti pa je prestolnica zabav Ayia Napa, ki je kot neke vrste Ibiza. Tudi plaže tam so božanske.
Kaj počnete med treningi ali ko imate kakšen dan prosto?
S soigralci se dogovorimo in gremo na primer na paintball ali vozit gokarte. Vedno najdemo kaj, da si krajšamo čas, znamo si zapolniti dan. Še en plus za ciprski nogomet je, da se trenira zjutraj. V Italiji sem se zbujal ob devetih, kar je bilo tam zelo zgodaj, saj se italijanski nogometaši zbujajo ob enajstih, nekaj pojedo in gredo na trening. Tukaj se zbujam med sedmo in pol osmo, treninga pa je konec že okoli pol enih, tako da imam popoldne "prosto". Treniraš enako, a si lahko veliko bolje razporediš dan, in zaradi tega je tudi počutje boljše.
Če vas kdo obišče, kam ga peljete, kaj se izplača videti?
Pred kratkim, ko sta na obisk prišla sestra moje punce in njen fant, smo se šli kopat. Drugače pa je Nikozija zelo zanimiva, ker je sredi mesta meja in na majhnem območju lahko vidiš dve povsem različni kulturi. Zelo zanimiv in lep je Limasol. Na turški strani je zelo lepa Kirenija. Seveda je treba videti Famagusto, kjer je en del mesta popolnoma neposeljen. Prideš na lepo peščeno plažo, za sabo pa vidiš bombardiran hotel, kar je res zanimivo. Ko to vidiš, človeka kar malo stisne.
Zame že zdaj živijo kot kralji, tako da si ne morem predstavljati, kako so živeli pred krizo.
Kako vam je všeč ciprska oziroma grška kuhinja?
Gre za grško kuhinjo z majhnim dodatkom Cipra. Če jo primerjam z italijansko, ki velja za eno najboljših na svetu, se močno razlikujeta. Zelo dober je suvlaki, ražnjič, ki ga naredijo na različne načine z različnimi omakami. Tukajšnja hrana mi je zelo všeč.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Imajo verigo trgovin Carrefour, kjer je mogoče najti kakšne izdelke z Balkana. Prav slovenskih pa nisem našel.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Cene lažje primerjam z italijanskimi. V Italiji v restavraciji za ribo ne plačaš pod 60 evrov, na Cipru pa je treba zanjo odšteti 30 evrov. Zanimivo je, da so zelo drage pice. Tiste, ki v Sloveniji stanejo sedem evrov, so na Cipru 13. Na primer kozarec kaper v slovenskih ali italijanskih trgovinah stane sedem, osem evrov, na Cipru pa dva, tri evre. Zato pa na Cipru limona ali pomaranča stane tri, štiri evre.
Se družite tudi z ljudmi zunaj nogometnih krogov?
Da, podobno je bilo že v Italiji. Sem bolj odprt človek, zato rad spoznavam nove ljudi, tako da imam kar nekaj znancev zunaj nogometnih krogov.
Ali poslušate ciprsko glasbo?
Kar je v Grčiji priljubljeno, je priljubljeno tudi tukaj. Glasba je povsem poslušljiva (smeh).
Nikozija je zelo zanimiva, ker je sredi mesta meja in na majhnem območju lahko vidiš dve povsem različni kulturi.
Kako bi opisali Ciprčane?
Kar precej so podobni Slovencem. Ampak znajo precej bolj uživati življenje, veliko se družijo in hodijo ven. Ko greš po mestu, te s pogledom premerijo od glave do peta, če te poznajo ali ne. Ne vem sicer, zakaj, ampak tako je. Na začetku so malo bolj zaprti, ampak sčasoma se odprejo in ko si enkrat 'njihov', bi ti dali vse.
Kakšne so Ciprčanke?
Lepe punce. Najlažje jih primerjam z Balkankami, rade so urejene, naličene, ob petih popoldne hodijo v petkah na pijačo (smeh).
Kaj vas je najbolj navdušilo na Cipru?
Navdušen sem nad nogometom, ki me je res pozitivno spremenil, tako glede kakovosti kot drugih stvari. Tu je veliko kakovostnih mladih igralcev, ki želijo v tujino in si to tudi zaslužijo. Všeč mi je, da sem lahko decembra v kratkih rokavih, kar ti že samo po sebi nariše nasmeh na ustnice. Pa še ljudi bi izpostavil, vsi so prijazni in pripravljeni pomagati.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali morda pogrešate?
V štirih mesecih še nisem naletel na nič takega, kar bi me motilo. Mogoče bi samo izpostavil puščavske nevihte, ki smo jih imeli pred dvema mesecema, takrat je bilo v zraku veliko peska.
Ciprčanke so lepe punce. Najlažje jih primerjam z Balkankami, rade so urejene, naličene, ob petih popoldne hodijo v petkah na pijačo (smeh).
Ali imajo mogoče kakšno navado, ki se nam zdi čudna?
Za nas je čudno, da v restavracijah še vedno kadijo (smeh).
Kako pri vas občutite sirsko krizo?
Ne čutimo je. Vidimo jo, vse skupaj je grozljivo, ampak da bi to krizo kakorkoli čutili, pa ne. Mislim, da na Cipru ne sprejemajo beguncev, vsaj tako so mi povedali.
Najbolj čuden ali smešen dogodek, ki ste ga doživeli na Cipru?
Najbolj čudno je, da v stanovanju nočejo imeti kužkov. Vsaj tako mi je reklo vseh šest najemodajalcev, ki sem jih vprašal.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Ena od stvari, ki sem se jih naučil v karieri, je, da naprej gledam bolj kratkoročno. Živim iz dneva v dan, mislim, da je sedanjost tista, v kateri moramo uživati. Želja je, da bi v tej sezoni čim bolje branil, potem bomo pa videli, kako bo.
Mislim, da na Cipru ne sprejemajo beguncev, vsaj tako so mi povedali.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli na Cipru?
Tudi, s punco nama je všeč življenje na Cipru, a če povem iskreno, nama je všeč tudi v Italiji in Sloveniji. Po karieri se ne bom ustavil, v glavi imam nekaj nogometnih in drugih projektov. Sem človek, ki ne more biti pri miru, ne morem ležati na kavču in čakati. Tam, kjer se bo ponudila priložnost, tja bomo šli. Je pa življenje na Cipru zelo dobro.
