Šestindvajsetletni španski branilec prihaja iz Alicanteja in je kariero začel v Villarrealu. Poleg igranja v domovini se je pred prihodom v knežje mesto preizkusil na Norveškem in v Kanadi, pohvali se lahko tudi z igranjem za mlajše španske selekcije. Z reprezentanco U-17 je na evropskem prvenstvu pred devetimi leti osvojil tretje mesto.
Kako to, da ste se lani poleti odločili priti v Slovenijo?
Prišel sem sredi februarja. Zastopnik mi je predstavil možnost, da bi igral v Sloveniji. Povedal mi je, da gre za klub, ki se bori za naslov prvaka oziroma za igranje v ligi Europa. To je bila pogodba za zadnje tri mesece v sezoni in dogovorili smo se.
Kaj ste vedeli o Sloveniji, preden ste prvič prišli sem?
Poznal sem Zlatka Zahovića, ki je igral za Valencio. Prav tako sem vedel za Maribor, ki je igral v ligi Europa, v tej sezoni pa tudi v ligi prvakov. Povsem nevezano na nogomet imam prijatelja, ki je prek programa Erasmus prišel študirat v Ljubljano. Povedal mi je kar nekaj stvari, predvsem to, da je Ljubljana zelo lepo mesto in da je Slovenija zelo lepa država. Dobil sem samo dobra priporočila. Ko sem prišel, sem ga seveda takoj poklical. (smeh)
RAMON SORIA
rojen: 7. marca 1989
država: Španija (Alicante)
šport: nogomet
klub: NK Celje
Ste poznali kakšnega Slovenca, preden ste prišli?
Poznal sem samo Zlatka Zahovića. Vem tudi za igralca v dortmundski Borussii, Kevina Kampla, ki je odličen nogometaš.
Slovenija je vaša tretja izkušnja s tujino, bili ste na Norveškem in v Kanadi.
Da, na Norveškem sem igral zadnja dva meseca sezone. Bil sem v tretjeligašu Gjøviku. To je bilo v času, ko sem čakal ponudbo iz Severne Amerike. Nisem želel dolgo čakati, saj je med koncem tekmovanja v Evropi in začetkom tekmovanja v Severni Ameriki dolg premor, zato sem odšel na Norveško, kjer so mi ponudili možnost igranja. To je bila moja prva izkušnja s tujino, tako da je bilo po tej plati res v redu.
Kje se najbolje počutite, v Kanadi, na Norveškem ali v Sloveniji?
Življenje v teh državah se precej razlikuje. V Sloveniji je zelo mirno, v Severni Ameriki so zelo velika mesta. Slovenija je majhna, vse je blizu, tako da si lahko povsod zelo hitro. Na to nisem bil navajen. (smeh) Tudi druge države so zelo blizu. Poleg tega je v Sloveniji vse zeleno, imate hribe, res je lepo. Če greste v moje mesto, imate tam lepo plažo. V notranjosti države pa je vse suho, ni zelenja, nikoli ne dežuje.
Imam prijatelja, ki je prek programa Erasmus prišel študirat v Ljubljano. Povedal mi je kar nekaj stvari, predvsem to, da je Ljubljana zelo lepo mesto in da je Slovenija zelo lepa država. Dobil sem sama dobra priporočila.
Kaj menite o slovenskem nogometu?
Slovensko prvenstvo me je presenetilo. Nisem vedel veliko o njem, kot sem dejal, sem poznal samo Maribor, ki je igral v ligi prvakov in bil v skupini s Chelseajem. O ostalih ekipah nisem vedel nič. Potem pa sem videl, da lahko vsak premaga vsakega, tudi Maribor se da premagati. Liga je zelo izenačena, seveda je razlika v kakovosti igralskega kadra, ampak kakovost slovenske lige je na zelo dobri ravni. Tekmovanje je odlično za mlade igralce, prav tako izkušeni igralci prinesejo dodatno kakovost. Videl sem, da moštva želijo igrati nogomet, tudi v taktičnem smislu so kar dobra. Prišel sem iz Severne Amerike, kjer igra temelji na telesni pripravljenosti, taktike praktično ni.
Igrali ste za nekaj španskih reprezentančnih selekcij, U-16, U-17 in U-19. Leta 2006 ste bili z izbrano vrsto U-17 tretji na EP.
Takrat smo imeli najboljše moštvo, vendar nas je v polfinalu premagala Češka. Naslov prvaka so nato osvojili Rusi, ki smo jih v skupinskem delu tekmovanja premagali s 3:0.
Ste še v stiku s takratnimi soigralci?
Ne ravno. Na začetku smo bili seveda veliko bolj, zadnji dve leti živim v tujini, tako da je težje ohraniti stik. Včasih si s kakšnim nekdanjim soigralcem izmenjam SMS-sporočila.
Iz tiste generacije lahko omenimo nekaj igralcev, Cesarja Azpilicueto, Bojana Krkića, Sergia Asenja, Ignacia Camacha ...
Da, res je, Cesar je bil moj sostanovalec, res prijeten fant, velik profesionalec. Tudi po prvenstvu sva ohranila stike. Srečala sva se v Alicanteju, kamor rad pride na počitnice. Bojan je bil tudi zelo prijazen fant, vsi smo mislili, da bo postal velika zvezda, saj ima to kakovost. Mislim, da je letos v Stoku odlično začel sezono, nato pa se je na žalost poškodoval.
Ostali pa niti niso postali pravi zvezdniki.
Da, v tej generaciji sta tudi Ander Herrera in Alvaro Dominguez, ki sta bila takrat na širšem seznamu, ampak si nista izborila mesta v ekipi. Tak je nogomet, zelo nepredvidljiv.
Ali poznate vseh pet klubov, ki so v Sloveniji do zdaj osvojili naslov prvaka?
Maribor, Gorica, Olimpija, Koper, ostal mi je samo še eden. Tole je pa težko. (smeh) Ne vem, kdo bi lahko bil, tole bo zame presenečenje.
Domžale.
Domžale, khm, ne vem prav veliko o Domžalah. Vem, da so letos zelo dobre, ampak ne vem, zakaj sem mislil, da so samo eksplodirale v tej sezoni. (smeh)
Stari ste 26 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Želim napredovati, izboljšati svojo igro. Rad bi dosegel čim boljše rezultate, napredoval skupaj z moštvom. Upam, da se bomo uvrstili v skupinski del lige Europa. To je prvi cilj. V ligi bi se rad še bolj približali Mariboru. Drugače pa bi samo rad napredoval, v nogometu ne moreš nadzorovati ostalih stvari. Ne moreš vedeti, ali bo določen klub želel podpisati s tabo. Pomembno je, da si čim boljši, veliko je treba delati, treba pa je imeti tudi srečo. Pri branilcih so zelo pomembne predstave celotnega moštva. Ni tako kot pri napadalcih, ki lahko dosežejo veliko zadetkov in s tem opozorijo nase. Branilec ne doseže veliko zadetkov, zato so zelo pomembne predstave celotne ekipe.
Je Slovenija zadovoljila vaša pričakovanja?
Da, tu sem zelo zadovoljen, rad imam ekipo, nogomet. Zdaj poznam ligo, zato se lahko bolje pripravim na napadalce drugih moštev. Nekatere stvari lažje predvidiš.
V Sloveniji je vse zeleno, imate hribe, res je lepo. Če greste v moje mesto, imate tam lepo plažo. V notranjosti države pa je vse suho, ni zelenja, nikoli ne dežuje.
Kaj so o vaši selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Bili so presenečeni, ampak kot sem dejal, je prijatelj prišel sem študirat in mi je povedal veliko lepih stvari o Sloveniji. Prav tako so se moji prijatelji iz Alicanteja, ki je blizu Valencie, takoj spomnili Zlatka Zahovića, ki je bil res dober igralec. Ko sem jim razložil, da grem v klub, ki se bo mogoče uvrstil v Evropo, so bili navdušeni. Španija je nogometna država, tudi drugje v Evropi so lige, ki so podcenjene, vendar vseeno kakovostne.
Se je bilo težko privaditi na slovenski način življenja?
Nobenih težav nisem imel. V moštvu so me odlično sprejeli, med fanti vlada zelo dobro vzdušje. Z mano je prišlo tudi dekle, tako da je vse skupaj še lažje. Poleg tega je to moja tretja tuja država, tako da sem se že navadil na življenje v tujini. V teh treh mesecih smo odigrali toliko tekem, da niti nimam časa razmišljati o drugih stvareh. Razmišljam samo o tem, da se pripravim na naslednjo tekmo. Edina stvar, ki jo pogrešam, je morje. (smeh)
Katere jezike govorite?
Govorim špansko, angleško in francosko. Francoščino sem se učil v šoli in se v njej pogovarjam z očetom, ki je precej časa preživel v Franciji. Z njim govorim francosko, da ostanem v stiku z jezikom in ga ne pozabim. (smeh) Rad bi se naučil tudi slovenščine, nekaj besed poznam.
Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvič prišli v Slovenijo?
Ko sem prvič prišel v Celje, sem bil navdušen nad stadionom, trava je bila v odličnem stanju. Na prvem treningu sem videl, da je ekipa mlada z visokimi ambicijami. Moj prvi vtis je bil zelo pozitiven.
Katera je bila prva beseda, ki ste se jo naučili v slovenščini?
Prvih besed sem se naučil na igrišču, kjer jih kot branilec tudi uporabljam, torej, prvi besedi sta bili hrbet in sam, obe prideta prav, ko imaš žogo v posesti. (smeh)
Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Največ uporabljam besede zdravo, dober dan, najljubša pa je verjetno protinapad. (smeh)
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Najbolj mi je všeč narava, povsod so hribi, vse je zeleno. To je precej drugače od tistega, kar imam doma.
Kaj vam tu ni všeč?
Mogoče bi izpostavil samo tole, z dekletom naju malo moti, ker iz Ljubljane nimava direktnega leta v Španijo in je zaradi tega pot zelo draga. Zato morava v Zagreb, na Dunaj ali v Benetke.
Ste se navadili na tukajšnje vreme?
Vreme je drugačno, nisem navajen na dež, vendar mi ustreza tudi ko dežuje. Malo dežja mi sploh ustreza, kadar imamo tekmo, saj je igrišče takrat mokro in je žoga hitrejša, to mi je všeč.
V čem smo si Slovenci in Španci najbolj podobni in najbolj različni?
Mislim, da smo Slovenci in Španci zelo prijazni, odprti, to sta največji podobnosti. Slišal sem, da mislite, da smo Španci bolj sproščeni od Slovencev, vendar pa se že pri nas ljudje precej razlikujejo med sabo, tisti na jugu so drugačni od tistih na severu. V Španiji vlada kar velika raznolikost. Kar zadeva razlike med Španci in Slovenci, ljudje tu veliko raje jedo meso, v Alicanteju pa pojemo več rib.
Navijam za madridski Atletico, drugače pa mi je bolj všeč Barcelona kot madridski Real.
Ali ste tu spoznali kakšnega Španca?
Da, tudi v Celju živi en Španec, ki dela kot fitnes trener. Dobro je imeti v bližini kakšnega rojaka, s katerim se lahko pogovarjaš v svojem jeziku. Drugače ves čas govoriš angleško in moraš biti osredotočen na to. Preden sem prišel, sem mislil, da ne bom srečal nobenega Španca, zato je to še toliko boljše. Ker je fitnes trener, se veliko pogovarjava o športu, nogometu.
Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
V Celju bi jih peljal na grad, prav tako bi šli v Ljubljano in Maribor. Sicer še nisem bil na Bledu, ampak bi rad odšel tja. Videl sem fotografije in je res lepo. Za zdaj še nisem imel časa, da bi ga obiskal. Rad bi šel še v Postojnsko jamo.
Kateri je bil najbolj čuden ali najbolj smešen dogodek, ki se vam je zgodil tu?
Malo moram razmisliti. Čudno mi je bilo, ko sem prvič prišel sem. Z letalom sem pristal v Benetkah, nato pa sem se s prevoznikom GoOpti odpeljal proti Ljubljani in v Celje. Zanimivo je bilo, da so bili v kombiju sami Španci. (smeh) To je bila najbolj čudna stvar, ki se mi je zgodila tu. Eden je delal v Ljubljani, drugi študiral, res zanimiva izkušnja. Ljubljanska univerza ima z nekaterimi španskimi univerzami podpisan sporazum o izmenjavi študentov Erasmus.
Ali se v prostem času več družite s tujci ali Slovenci?
V zadnjem času smo imeli veliko tekem, zato niti nisem imel toliko časa. V prostem času počivam ali grem v fitnes, malo treniram. Drugače se v glavnem družim s soigralci in seveda s svojim dekletom.
Kako vas kličejo soigralci, ali imate kakšen vzdevek?
V glavnem me kličejo Ramon, včasih me kdo pokliče Soria, ampak največkrat Ramon.
Ali vas pesti domotožje?
V teh treh mesecih niti nisem imel časa, da bi pogrešal dom. Ob vseh tekmah sem razmišljal samo o nogometu. Čas med sezonama bom izkoristil za odhod domov, kjer bom dva tedna užival z družino in prijatelji.
Kako pogosto se vračate domov?
Odvisno, ko sem igral v Španiji, sem šel domov skoraj vsak mesec. Na Norveškem sem igral dva meseca in takrat nisem šel domov. Kanada je daleč in me ni bilo doma deset mesecev. Tu pa sem bil doma za božič, po koncu sezone pa grem spet.
Če bi želeli povedati eno zanimivo stvar o Španiji, kaj bi rekli?
Če imate radi sonce, plaže, dobro hrano, prijazne ljudi in zabavo, to vse dobite v Španiji. (smeh)
S plačo, ki jo dobivate tu, kje bi bolje živeli, v Španiji ali Sloveniji?
Slovenija je cenejša. Preden sem prišel, so mi ljudje rekli, da je Slovenija precej cenejša od Španije, a ni, razlike so minimalne. Restavracije so cenejše, no, odvisno, v katero restavracijo greš. Kar zadeva trgovine, pa so cene precej podobne. Recimo cene oblačil so enake.
Če bi vam nekdo iz kakršnegakoli razloga ponudil slovensko državljanstvo, bi ga sprejeli?
Saj ni neke velike razlike, moral bi razmisliti, kakšno korist bi imel od tega. Oboji smo del Evropske unije, zato bi moral premisliti, kaj bi s tem pridobil. (smeh)
Ali ste poleg nogometa tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Da, v živo sem si ogledal rokomet. V Španiji sem gledal samo reprezentančne tekme in včasih Barcelono, ko je igrala v ligi prvakov. To so bile dobre tekme. Tu pa sem bil navdušen nad vzdušjem. V Sloveniji je rokomet med bolj priljubljenimi športi.
Ljudje tu veliko raje jedo meso, v Alicanteju pa pojemo več rib.
Ali morda veste, kdo je predsednik Slovenije?
(smeh) Ne vem, kdo je predsednik Slovenije, to je pretežko vprašanje.
Ali poslušate slovensko glasbo, morda poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Preden sem prišel, nisem nikoli slišal slovenske glasbe, v slačilnici pa poslušamo balkansko glasbo. Na začetku sem jo sovražil, ampak sem jo že tolikokrat slišal, da mi je postala všeč. Poznam celo besedila nekaterih pesmi.
Kaj menite o slovenskih ženskah?
Dekleta v Sloveniji so lepa. V vsaki državi imate lepe in manj lepe ženske. Slovenija je država, v kateri so dekleta večinoma lepa.
Za kateri nogometni klub navijate?
Navijam za madridski Atletico, drugače pa mi je bolj všeč Barcelona kot madridski Real.
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Pozdravljeni, upam, da spremljate Prvo ligo, in v naslednji sezoni podpirajte NK Celje, hvala!
