V slednji nastopa tudi ekipa Helios Suns. V Domžalah je pred začetkom sezone zavel nov veter, klub je dobil novo ime, barve in podobo.
MAJOK MAKER MAJOK
rojen: 10. decembra 1992
država: Avstralija (Perth)
šport: košarka
klub: KK Helios Suns
Prav tako je popolno prenovo doživel igralski kader, v katerem najdemo tudi Avstralca. To je 22-letni Majok Maker Majok, ki se je sicer rodil v Dubaju, a ima sudanske korenine in je odraščal v dvomilijonskem mestu Perth, ki leži na zahodni obali najmanjše celine na svetu.
Za Avstralca je to prva sezona med profesionalci, prej je namreč igral v ameriški študentski ligi NCAA. Redni del Lige Telemach je končal kot tretji skakalec tekmovanja.
Kakšna je vaša življenjska zgodba?
Rodil sem se v Dubaju, a smo se nato kmalu preselili v Avstralijo, kjer sem odraščal. Ko sem hodil v srednjo šolo, sem se preselil v Združene države Amerike in začel igrati košarko. Igral sem jo na srednji šoli, kolidžu, to leto pa je moje prvo med profesionalci.
Pred prihodom sem slišal, da je Slovenija zelo lepa in umirjena država, v kateri lahko uživaš življenje.
Korenine pa imate v Sudanu?
Res je, moja ded in oče sta iz Sudana, ampak tam nisem odraščal. Moje korenine so iz Sudana.
Kako to, da ste se lani poleti odločili priti v Slovenijo?
O Sloveniji nisem vedel veliko. Poznal sem samo Gorana Dragića, za katerega sem vedel, da je iz Slovenije, in to je bilo vse. Pravzaprav je bil moj zastopnik tisti, ki me je prepričal, da sem prišel sem. Dejal mi je, da je liga zelo dobra, da je moštvo zelo dobro in da je tekmovanje zelo konkurenčno. To so bili glavni razlogi, zaradi katerih sem se odločil za prihod.
Zdaj ste tu približno pol leta, ali je Slovenija zadovoljila vaša pričakovanja?
Vse skupaj je zelo drugačno od tistega, kar sem poznal prej, tako način življenja kot hrana se zelo razlikujeta od tega, na kar sem bil navajen. Pred prihodom sem slišal, da je Slovenija zelo lepa in umirjena država, v kateri lahko uživaš življenje. In natanko tako je, odkar sem prišel, zato mi je res všeč. Kar zadeva košarko, se ta prav tako razlikuje od tiste, ki sem jo poznal do zdaj. Tu ni hitre igre, tekanja po igrišču gor in dol ter igranja s košarkarji moje starosti. Tu igram proti močnejšim in izkušenejšim košarkarjem, kar je zame zelo koristno. Veliko poudarka je na taktiki, igra se tako imenovana košarka na polovici igrišča, kar je prav tako zelo koristno, saj na ta način napredujem.
Stari ste 22 let, kakšne načrte imate za prihodnost?
Moja prva želja je, da bi igral košarko, kolikor se le dolgo da, in pri tem dobro zaslužil. Prav tako upam, da bom napredoval do te mere, da bom nekega dne zaigral v ligi NBA, to je prav gotovo eden izmed mojih ciljev.
Praktično vsi so me vprašali, kje je Slovenija. Najprej sem jim povedal, da je v Evropi, blizu Italije, saj vsi vedo, kje je Italija. Nihče pa ni vedel, kje je Slovenija, bilo je kar smešno. Ampak potem so izvedeli, kje je, in tudi to, kakšna država je. Tudi sam sprva nisem vedel ničesar, ampak mi je zastopnik povedal precej stvari, kar je bilo dobro, zdaj se tukaj zelo dobro počutim.
Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvič prišli v Slovenijo?
Prvi vtis je bil, da gre za zelo majhno deželo. Vse skupaj je bilo zelo drugače od tistega, na kar sem bil navajen, saj prihajam iz zelo velikega mesta, enega največjih v Avstraliji. Bilo je res drugače. (smeh)
Res je, moja ded in oče sta iz Sudana, ampak tam nisem odraščal. Moje korenine so iz Sudana.
Prihajate iz Pertha, se je bilo težko navaditi na življenje v tako malem mestu, kot so Domžale?
Potreboval sem vsaj en mesec, da sem se navadil na ljudi, hrano. Največjo težavo mi je povzročalo dejstvo, da nisem poznal jezika, zato se človek včasih počuti malo zapostavljenega. Ampak tudi tega sem se malo naučil. Lahko rečem, da je zelo koristno, da v življenju izkusiš tudi drugačne stvari.
Vam je kdaj dolgčas?
Včasih mi je dolgčas, saj so Domžale malo mesto, v katerem se ne dogaja veliko, ampak je v redu.
Katere jezike govorite?
Tekoče govorim angleško, malo arabsko, saj je mama iz Dubaja in govori arabsko. Prav tako govorim malo indonezijsko in svahili, torej štiri jezike.
Katera je bila prva beseda, ki ste se jo naučili v slovenščini?
Naučil sem se nekaj osnovnih izrazov, kot sta hvala in dober dan. V glavnem lažje stvari, sčasoma sem na treningu slišal še veliko norih, grdih besed. (smeh) Zdaj lahko rečem, da znam malo slovenščine oziroma jo malo razumem.
Ampak jezik vam v Sloveniji verjetno ne predstavlja večje ovire.
Res je, veliko ljudi govori angleško, tako da se lahko brez večjih težav sporazumevaš z njimi, kar je res dobro.
Eno izmed največjih težav mi je povzročalo dejstvo, da nisem poznal jezika, zato se človek včasih počuti zapostavljenega. Ampak tudi tega sem se malo naučil.
Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Največkrat uporabljam besedi "hajde" in gremo. Velikokrat ju slišim in sta mi enostavno ostali v glavi. To je to.
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Na tem mestu bi izpostavil hrano. Prav tako je v Sloveniji veliko krajev, ki jih je vredno obiskati, videti. Je res lepa dežela, zato bi verjetno izpostavil kar ti dve stvari. Rad se kar malo vozim naokoli, imate hribe, kar mi je zelo všeč.
Kaj vam tu ni všeč?
Edina stvar, ki je ne maram, je, da se dolgočasim. Včasih resnično nimaš veliko možnosti, s katerimi bi se lahko zamotil med prostim dnevom. Zdaj sem se navadil tudi na to in mi to ne predstavlja več večjega problema. (smeh)
Ali veste, kdo je predsednik Slovenije?
Oh, nimam pojma. Vedel sem, kdo je župan Domžal, ampak sem nato pozabil tudi njegovo ime. (smeh)
Ne vem, sem pa slišal, da jih ni veliko. (smeh) Ena izmed šal, ki sem jo slišal od prijateljev, pravi, da lahko celotno Slovenijo prevoziš v eni uri ali dveh. (smeh) Tako sem dobil občutek, da tu ne živi veliko ljudi.
Včasih resnično nimaš veliko možnosti, s katerimi bi se lahko zamotil med prostim dnevom. Ampak zdaj sem se navadil tudi na to in mi ne predstavlja večjega problema. (smeh)
Ali mogoče poznate kakšno slovensko narodno jed?
Slišal sem za "ševabšiše" (čevapčiče, op. p.), nekaj takega in še nekaj, a sem pozabil, kako se reče. To je najljubša hrana enega izmed mojih soigralcev, navadil sem se nanjo in mi je všeč. Tukajšnja hrana mi je zelo všeč, gre za eno mojih najljubših stvari v Sloveniji.
Mogoče ste mislili burek?
Da, mesni in sirni burek, oba sta mi všeč. (smeh)
Ali poslušate slovensko glasbo, morda poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Poznam Severino, ampak sem slišal, da ni iz Slovenije. Njena pesem Uno momento je ena mojih najljubših. Slišal sem veliko slovenske glasbe, saj jo soigralci predvajajo v slačilnici, to pa je tudi vse.
Kar zadeva ljudi, so Avstralci bolj odprti in energični, živahni. V Sloveniji potrebuješ nekaj več časa, da se ljudje odprejo, to je glavna razlika, ampak so vsi zelo prijazni. Težko bi našel kakšno podobnost med Avstralci in Slovenci. Mogoče samo to, da so Evropejci in Avstralci na neki način zahodnjaki, tako da ni večjih razlik.
Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
V Domžalah bi jih mogoče peljal do reke. Nato bi se odpravili v Ljubljano, kjer bi obiskali Ljubljanski grad in stari del mesta. Odpravili bi se še na Bled, slišal sem, da je tam zelo lepo. Malo bi se vozili naokrog, šli do Obale ...
Kar zadeva ljudi, so Avstralci bolj odprti in energični, živahni. V Sloveniji potrebuješ več časa, da se ljudje odprejo, to je glavna razlika.
Kateri je bil najbolj čuden ali najbolj smešen dogodek, ki se vam je zgodil tu?
Razmisliti moram. Enkrat smo šli v restavracijo, v kateri natakarica ni znala niti besedice angleško. Naročili smo hrano, in ko jo je prinesla, smo dobili povsem druge jedi, kot smo jih želeli. (smeh) Dejali smo ji, da to ni hrana, ki smo jo naročili. Vse skupaj mi je bilo zelo smešno, saj so štirideset minut pripravljali jedi, ki jih nismo naročili.
Ste potem pojedli to hrano?
Kaj pa drugega, nismo imeli druge izbire, kot da vse skupaj pojemo. To je bilo kar smešno, ja. (smeh)
Ali se v prostem času več družite s tujci ali s Slovenci?
V prostem času večinoma igram videoigrice in gledam filme. Včasih se dobim s soigralci, gremo skupaj na kavo ali kaj podobnega.
Kako vas kličejo soigralci, ali imate kakšen vzdevek?
V glavnem me kličejo Jook, kar je okrajšava za Majok, zato me večina kliče kar tako.
V Domžalah živim sam, v enosobnem stanovanju, kar ni slabo. Prvič v življenju živim sam in se počutim kar dobro. (smeh)
Ali vas pogosto muči domotožje?
Oh, da, pogosto. To je ena od največjih težav, pogrešam vse stvari, ki sem jih bil vajen, početi doma. Pogrešam deskanje, družino in prijatelje, zato me kar pogosto pesti domotožje.
Pogrešam deskanje, družino in prijatelje, zato me pogosto muči domotožje.
Kako pogosto se vračate domov?
Enkrat na leto. Lani sem šel med božičnimi prazniki, kar je bilo res v redu. Pet dni, v bistvu so bili samo štirje, saj en dan potrebuješ samo za potovanje. Drugače pa grem domov enkrat na leto.
S svojimi pa ste v stiku prek interneta.
Da. Pogovarjamo se prek skypa in podobno.
Če bi želeli povedati eno zanimivo stvar o Avstraliji, kaj bi rekli?
Rekel bi jim, da morajo nujno obiskati avstralsko divjino. Večina ljudi se boji tega dela države, saj so prepričani, da je tam veliko pajkov, kač in podobnega. Vendar pa je avstralska divjina eden izmed najboljših krajev za obisk. Veste, večina ljudi v Avstraliji živi ob obali, v sredini pa ni praktično nikogar, samo narava, zato se je prav zabavno odpraviti tja.
Kje bi bolje živeli s plačo, ki jo dobivate tu, v Avstraliji ali v Sloveniji?
Prav gotovo v Sloveniji. Perth, od koder prihajam, je namreč na lestvici najdražjih mest v državi uvrščen na četrto mesto. Zato bi bolje živel v Sloveniji, ker je tu vse ceneje.
Je velika razlika v cenah?
Da, v cenah je precejšnja razlika. V Sloveniji so stvari veliko cenejše kot v Avstraliji.
Če bi vam nekdo iz kakršnegakoli razloga ponudil slovensko državljanstvo, bi ga sprejeli?
Težko, ampak bi ga verjetno sprejel. Zdaj sem tu približno sedem mesecev in lahko rečem, da bi se v prihodnosti definitivno rad vrnil v Slovenijo. Vsaj na obisk za nekaj tednov, na vsake toliko časa bi šel domov in se nato vrnil sem, to bi bilo res lepo. Slovenija je moj drugi dom, gre za kraj, na katerega sem se navadil in mi je všeč.
Avstralska divjina je eden izmed najboljših krajev za obisk. Veste, večina ljudi v Avstraliji živi ob obali, v sredini pa ni praktično nikogar, samo narava, zato se je prav zabavno odpraviti tja.
Ali ste poleg košarke obiskali tu še kakšno drugo športno prireditev?
Če povem po pravici, obožujem nogomet. Zato sem si v Domžalah že večkrat ogledal nogometne tekme. Prav tako sem gledal odbojko. Ampak nogomet obožujem, še preden sem se začel ukvarjati s košarko, sem bil nogometaš.
Zakaj ste nehali igrati nogomet?
Ker sem preveč zrasel, zato sem se preusmeril v košarko. (smeh)
Kako priljubljena je košarka v Avstraliji?
Košarka je pri nas zelo priljubljena, rekel bi, da je po priljubljenosti med športi na drugem mestu. Najbolj popularen je seveda avstralski nogomet, ste slišali zanj, to je prepričljivo najbolj priljubljen šport v državi. Za njim sta košarka in nato nogomet.
Kaj menite o slovenskih ženskah?
Zelo lepe so, od fantov sem slišal, da so dekleta s tega območja, se pravi iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, najlepša v Evropi, kar je res. In slovenske ženske so ena najboljših stvari tukaj. (smeh)
Ker sem preveč zrasel, zato sem se preusmeril v košarko. (smeh)
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Upam, da ste uživali v branju te zgodbe, zdaj veste o meni vse. (smeh)
