Tridesetletnica prihaja iz Bitole in igra na položaju leve zunanje. Pred prihodom v Slovenijo je večji del svoje kariere igrala v domovini, dvakrat pa se je za krajši čas odpravila na tuje, bila je članica španskega Alicanteja in grške Drame.
Kako to, da ste se odločili za Slovenijo?
Po zadnji sezoni v Metalurgu niti nisem premišljevala o tem, da bi zamenjala klubske barve. Poklicala me je Marta Bon in mi povedala o klubskih ambicijah. Verjela sem ji in sem se odločila priti. To je bil zame nov izziv in lahko povem, da mi ni žal, ker sem se tako odločila.
MIRJETA BAJRAMOSKA
rojena: 22. november 1984
država: Makedonija (Bitola)
šport: rokomet
klub: RK Krim
Stari ste 30 let in to je vaša tretja izkušnja s tujino, kako to, da se niste preizkusili še kje zunaj meja domovine?
Da, tretjič sem v tujini. Prvič je bilo, ko sem šla v španski Alicante, kjer je bilo zelo lepo. Vendar sem imela težave z delovnim vizumom, zaradi česar sem se morala vrniti. Drugič sem bila v grški Drami, od tam pa me je selektor Ljubomir Savevski vrnil v Kometal. Na srečo so ustanovili klub Metalurg, v katerem je gospod Minčo Jordanov uspel združiti vse makedonske reprezentantke. To je bil odličen del moje kariere. Vendar je finančna kriza prišla tudi tja, tako da je večina najboljših igralk odšla in zdaj igrajo v različnih klubih lige prvakinj. Šlo pa je za izjemen projekt.
Vam je žal, ker niste bili več v tujini?
Ne, ni mi žal, ker nisem večkrat igrala v tujini. V Metalurgu sem imela fantastične razmere, tam sem se odlično počutila, hkrati pa sem končala še fakulteto, diplomirala sem iz prava in magistrirala iz komunikacijskega menedžementa in javnih odnosov. Zato mi sploh ni žal.
Kako to, da ne igrate v Vardarju?
Moja zgodba z Vardarjem se je končala pred nekaj leti in ne bi govorila o tem. Čez tri tedne se bomo srečali v ligi prvakinj in se že veselim dvoboja.
Kakšne načrte za prihodnost imate?
Že to, da sem v Krimu, ni bil moj načrt, tako da prihodnosti sploh ne načrtujem. Kar bo, bo. Trenutno ne razmišljam o tem. Verjetno bom igrala še kakšno leto ali dve, ampak ne vem natančno.
Velikokrat sem bila tukaj, način življenja je isti, nobenih težav nisem imela pri privajanju na tukajšnje življenje. Počutim se, kot bi tu živela že dolgo.
Kaj ste vedeli o Sloveniji, preden ste prišli sem?
S Kometalom smo večkrat prišli v Ljubljano. Slovenija mi je že od nekdaj všeč in tudi v načinu življenja ne občutim kakšne posebne razlike. Edina razlika je, da je Slovenija bolj razvita od naše države, v načelu pa je vse enako.
Ali je Slovenija zadovoljila vaša pričakovanja?
Preden sem prišla, nisem imela od Slovenije kot od države nobenih posebnih pričakovanj. Velikokrat sem bila tukaj, način življenja je isti, nobenih težav nisem imela pri privajanju na tukajšnje življenje. Počutim se, kot bi tu živela že dolgo.
Kaj so o selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Družina in prijatelji so me podprli pri moji odločitvi. Makedonci imajo radi Slovenijo, zato so zelo pozitivno sprejeli mojo odločitev. Tisti, ki so bolj vpleteni v športno dogajanje, pa so bili malo skeptični zaradi denarnih težav v Krimu. Ampak jaz verjamem svoji trenerki in tudi vse, kar mi je do zdaj rekla, se je uresničilo. Tukaj se odlično počutim in vse je v najlepšem redu.
Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvič prišli v Slovenijo?
Ko sem prišla v Ljubljano, sem se bala same sebe, da mi ne bi bilo tukaj še preveč všeč in se potem ne bi več želela vrniti v svojo Makedonijo. (smeh)
Ko sem prišla v Ljubljano, sem se bala same sebe, da mi ne bi bilo tukaj še preveč všeč in se potem ne bi več želela vrniti v svojo Makedonijo. (smeh)
In kako je zdaj s tem?
Če povem po pravici, mi je tu zelo lepo, tudi soigralke so odlične. Ampak se vseeno še vedno želim vrniti domov. (smeh)
Katere jezike govorite?
Nobenih težav nimam z jezikovnimi ovirami. Dobro govorim angleško in špansko. V naši ekipi je največ Balkank, tako da se dobro razumemo med sabo in ni težav s sporazumevanjem.
Katera je bila prva beseda, ki ste se je naučili v slovenščini?
Zanimivo je, da že od prihoda v Ljubljano razumem, kaj ljudje govorijo, o čem se pogovarjajo. Še preden sem prišla, so mi že v Makedoniji vsi govorili »zakaj pa ne« in »bom«. (smeh)
Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Najbolj zanimiva besedna zveza v slovenščini je »ma, daj, nehaj«. Še bolj zanimivo pa je bilo, ko me je ena od bolgarskih soigralk vprašala, zakaj Slovenci govorijo grško, ker je ta besedna zveza zelo podobna eni v grškem jeziku.
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Tukajšnje življenje je sicer podobno našemu, vendar je Slovenija najbolj razvita država na Balkanu. Všeč mi je tukajšnja kultura, ki je na zelo visoki ravni, ekologija, prometna kultura, te stvari so mi zelo všeč in me motijo, ko se vrnem domov.
Kaj vam tu ni všeč?
Nič posebnega ni, kar bi me tu motilo. O tem niti nisem razmišljala, saj sem profesionalna športnica, grem na trening, na kavo, na sprehod s prijateljicami, kaj več pa ne, tako da niti nisem tako močno vpletena v življenje v Sloveniji.
Kako vam je všeč nočno življenje v Ljubljani?
Z nočnim življenjem v Ljubljani nimam nekih posebnih izkušenj. (smeh) Dvakrat ali trikrat sem bila zunaj s soigralkami, bilo je zelo lepo. Vendar sem velika profesionalka, tako da moram biti pripravljena za trening ob deveti uri dopoldne in nimam veliko časa za zabavo.
Ali morda veste, kdo je predsednik Slovenije?
Edini politik, za katerega sem v Sloveniji slišala, je Janez Janša. Mislim, da je bil premier, več pa ne bi vedela.
Ali veste, koliko prebivalcev ima Slovenija?
Slovenija je majhna država, tako kot moja domovina, mislim, da ima približno dva milijona prebivalcev.
Sem človek, ki se drži določenih jedi in hrane, tako da jem samo to, drugih, novih stvari, pa sploh ne želim poskusiti. (smeh)
Ali mogoče poznate kakšno slovensko narodno jed?
Slovenske kuhinje nisem poskusila, čeprav sem videla veliko jedi. Sem človek, ki se drži določenih jedi in hrane, tako da jem samo to, drugih, novih stvari, pa sploh ne želim poskusiti. (smeh)
Ali poslušate slovensko glasbo, morda poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Poslušam slovensko glasbo in mi je res všeč, čeprav ne poznam izvajalcev. Edina, ki jo poznam od prej, je Anja Rupel, ki je pela v duetu z našim Tošetom Proeskim.
V čem smo si Slovenci in Makedonci najbolj podobni in najbolj različni?
Kar zadeva podobnosti in razlike med narodoma, smo si podobni v tem, da smo Makedonci zelo gostoljubni, kar sem občutila tudi tukaj. Slovenci so prijazni, pripravljeni pomagati, naredijo vse, da ti ustrežejo. Kar zadeva razlike, je tu veliko prišlekov z Balkana, precej je mešanega prebivalstva, ampak tisti pravi Slovenci so malo bolj hladni. Ne želim nikogar užaliti, vendar so to občuti. To je razlika v primerjavi z nami.
Ali ste tu spoznali kakšnega Makedonca?
Ne vem natančno, koliko Makedoncev je v Sloveniji, nekaj pa sem jih že spoznala. Nekateri so študenti, drugi so prišli sem delat. Nekaj jih hodi na tekme, me počakajo po njej, in to je velika spodbuda zame.
Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
Kadar pridejo prijatelji iz Makedonije, jih najprej peljem na Ljubljanski grad. Prekrasen je, sploh ko je sončno vreme, z njega se vidi cela Ljubljana. Prav tako mi je zelo všeč Prešernov trg poleg Ljubljanice. Zelo rada imam mirno življenje, kakršno je tukaj.
Kateri je bil najbolj čuden ali najbolj smešen dogodek, ki se vam je zgodil tu?
V Ljubljani se je zgodilo kar nekaj zanimivih dogodkov. Eden se mi je zgodil pred dvema tednoma, ko sem se z avtom, na katerem so klubske oznake, ustavila na avtobusni postaji, da bi na poti na trening tam pobrala soigralko. Med čakanjem je pristopila starejša gospa, ki je verjetno imela vsaj 70 let in niti ni dobro slišala, odprla je vrata na sovoznikovi strani in se usedla poleg mene. (smeh) V slovenščini sem se ji skušala opravičiti, da nisem taksi, po petih minutah me je gospa le razumela in zapustila avto. To je bilo res smešno, ko sem o tem pripovedovala soigralkam, so od smeha dobesedno popadale po tleh. (smeh)
Med čakanjem je pristopila starejša gospa, ki je verjetno imela vsaj 70 let in niti ni dobro slišala, odprla je vrata na sovoznikovi strani in se usedla poleg mene. (smeh). V slovenščini sem se ji skušala opravičiti, da nisem taksi, po petih minutah me je gospa le razumela in zapustila avto.
Ali se v prostem času več družite s tujci ali Slovenci?
Kar zadeva soigralke, se vse družimo med sabo, vse so zelo prijazne in v ekipi vlada res odlično vzdušje. Zunaj igrišč pa se več družim s tujkami, saj imajo Slovenke svoje obveznosti in svoje življenje, veliko jih študira, tako da niti nimamo veliko časa za druženje, razen ob prostih dnevih.
Kako vas kličejo soigralke, ali imate kakšen vzdevek?
Praktično vsaka soigralka ima vzdevek. Kličejo me Miki, Mirče, kar se spomnijo v tistem trenutku, vsaka ima dva ali tri vzdevke. (smeh)
S kom živite tu?
V Ljubljani živim sama, v središču mesta, zelo lepo je.
Ali vas pesti domotožje?
Sploh nimam domotožja, čeprav sem v Ljubljani že pol leta. Od doma me sicer loči 900 kilometrov, ampak iz Ljubljane v Skopje vsak dan leti letalo, kar me verjetno psihološko razbremeni, zato niti ne razmišljam o teh stvareh. Po drugi strani sem profesionalka, tu sem, da opravljam svoje delo. Stoodstotno sem osredotočena na svoj poklic in tudi zato ne razmišljam veliko o domu.
Kako pogosto se vračate domov?
Tu sem šest mesecev, v tem času sem bila v Makedoniji šestkrat ali sedemkrat. Včasih mi mama pravi, da sem večkrat doma kot takrat, ko sem igrala v Skopju. Bile smo proste med božično-novoletnimi prazniki, prav tako imam možnost iti domov, kadar ima Slovenija reprezentančno akcijo, takrat grem lahko domov vsaj za konec tedna.
Če bi želeli povedati eno zanimivo stvar o Makedoniji, kaj bi izpostavili?
Izkoristila bom priložnost in za svojo državo naredila malo reklame. Soigralke so slišale veliko stvari o Makedoniji, nekatere so tam tudi igrale, vsem je všeč naša država. Ravno ta teden gremo tja, ker imamo tekmo regionalne lige, in vse so navdušene nad tem, da bodo obiskale Makedonijo. Vsem bi priporočila, naj obiščejo Makedonijo, ne bo jim žal. Naša država veliko ponuja, tam lahko vidite veliko lepih stvari.
Stoodstotno sem osredotočena na svoj poklic in tudi zato ne razmišljam veliko o domu.
Je življenje v Makedoniji veliko cenejše kot v Sloveniji?
Če primerjamo standard v Evropski uniji in naši državi, je velika razlika. Pri nas je standard precej nižji, za Evropejce je pri nas zelo poceni, tako da tega niti ni korektno primerjati.
Ali ste poleg rokometa tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Nisem bila na veliko športnih prireditvah v Ljubljani. Enkrat sem šla na tekmo košarkarjev Uniona Olimpije, s katerimi si delimo dvorano.
Kaj mislite o slovenskih moških?
Kar zadeva moške v Sloveniji, niti nimam nekega komentarja. Z njimi nimam nobene negativne izkušnje niti česa podobnega, vendar jih poznam zelo malo, so korektni, toda osebno nimam nobenega mnenja.
Kaj bi sporočili bralcem Ekipe?
Slovencem bi rekla, da naj v čim večjem številu pridejo na naše tekme v ligi prvakinj, ker nam njihova podpora veliko pomeni. Drugi del tega tekmovanja je precej težji, kot je bil prvi, nasproti nam bodo stali Thüringer, Vardar in Budućnost, tako da nam bo njihova podpora na teh tekmah v veliko pomoč.
