Nemec bo, kot številni drugi strokovnjaki, na naslednjih tekmah moral poiskati nekaj alternativ za zapolnitev kadrovskih lukenj. Oslabljeni bodo številni najmočnejši evropski klubi, zato pa bodo lahko nogometni ljubitelji uživali v edinstvenem afriškem slogu, za katerega so značilni taktična anarhija, neusahljiv vir moči v nogah igralcev in pristna radost fanatičnih podpornikov na tribunah. Za »pozlačeno skodelico« se bo borilo 24 reprezentanc, v naslednjih odstavkih pa vam bomo predstavili glavne favoritinje med njimi.
Optin superračunalnik največ možnosti (12,8 odstotka) za končno slavje pripisuje aktualnemu prvaku Senegalu. Levi iz Terange so pred dvema letoma v Kamerunu po enajstmetrovkah premagali faraone in se razveselili svojega prvega naslova. Odkar je Egipt leta 2010 tretjič zapored postal afriški prvak, ni še nobeni izbrani vrsti uspelo ubraniti zvezdice. Senegalci zagotovo verjamejo, da lahko prekletstvo prvaka prekinejo. Brez zadržkov lahko zapišemo, da je Cissejeva četa med vsemi podsaharskimi reprezentancami najbolj disciplinirana. Na zadnjem afriškem turnirju je denimo prejela zgolj dva gola, prav tako pa se senegalska mreža ni zatresla na zadnjih štirih obračunih. Čeprav je Sadia Maneja že nekoliko začel najedati zob časa, Senegalci največ upov še vedno polagajo nanj. Član Al Nassra bo imel v napadu pomoč Chealsejevega Nicolasa Jacksona, ki bo lovil prvenec v reprezentančnem dresu.
Slonokoščena obala, ki bo danes odigrala otvoritveno tekmo z Gvinejo Bissau, je po oceni algoritma druga favoritinja za končno slavje (12,1 odstotka). Zadnji gostitelj, ki si je pokoril konkurenco, je bil Egipt leta 2006. Sloni bodo na krilih strastnih navijačev poskušali prekiniti sušo domačih reprezentanc, s čimer bi prišli do svojega tretjega naslova in prvega po letu 2015. Pod drobnogledom bo 20-letni osrednji branilec Sportinga Ousmane Dembele, za katerega se »tepejo« najboljši angleški klubi, veliko pa se pričakuje tudi od komaj 19-letnega napadalca Salzburga Karima Konateja, ki je z osmimi goli najboljši strelec avstrijske bundeslige. Ivorci, ki so na lestvici Fife šele na 49. mestu, na zadnjih treh turnirjih niso prišli dlje od četrtfinala.
Maročani so pred dobrim letom dni v Katarju spisali zgodovino; afriška reprezentanca se je sploh prvič prebila vse do polfinala SP. Zdaj sanjajo o tem, da bi po 48 letih osvojili afriško prvenstvo. »Še vedno nisem našel tistega, kar iščem,« prepeva irski roker in član legendarne skupine U2 Bono. Morda pa se bo do najgloblje želje dokopal njegov soimenjak med vratnicama Maroka. Ker ima vratar Al Hilala pred sabo branilce, kot so Hakimi, Aguerd, Saiss in Mazraoui, ter razbijača Amrabata, ki ga je francoski predsednik Emmanuel Macron označil za najboljšega vezista zadnjega mundiala, ne preseneča, da atlaški levi prejemajo zelo malo golov. Odkar je Halilhodžića na selektorskem stolčku nasledil Walid Regragui, so na 18 tekmah kar dvanajstkrat ohranili nedotaknjeno mrežo; 48-letni strateg ima po oceni Transfermarkta najdražji kader med vsemi. Dodaten razlog, da je v državi na severozahodu celine prižgan ogenj velikanskih obetov.
Alžirci so pred dvema letoma v Kamerunu branili naslov, a so v skupini z Ivorci, Ekvatorialnimi Gvinejci in Sierraleonci senzacionalno končali na zadnjem mestu. Dodatno kislino na rane so jim na odločilni kvalifikacijski tekmi za SP prilili Kamerunci, ki so zmagoviti gol dosegli v 124. minuti. Da je selektor Djamel Belmadi ta zdrsa preživel, je zanimivo in nenavadno. Je pa v Franciji rojeni trener, ki puščavske lisice vodi od leta 2018, gotovo pokuril ves kredit. Poleg Mahreza bo eno izmed njegovih glavnih orožij s 13 zadetki drugi najboljši strelec belgijske lige Mohamed Amoura.
Odkar je s sedmimi naslovi najuspešnejšo afriško reprezentanco prevzel Portugalec Rui Vitoria, je Egipt na 14 tekmah nanizal 12 zmag in kar desetkrat zaprl vse poti do svoje mreže. Kljub dobrim nastavkom pa bo njegova četa odvisna predvsem od navdiha Moja Salaha, ki predstavlja slabo polovico tržne vrednosti te izbrane vrste. Od debija na afriškem pokalu narodov leta 2017 je 31-letnik neposredno sodeloval pri devetih od 14 golov Egipta. V Kamerunu pa je prav on zapravil odločilno enajstmetrovko ter tako v dresu z državnim grbom še drugič klonil na zadnji stopnički, tik pred vrati raja. In tako je zastavo svoje države na nogometni Kilimandžaro zapičil njegov takratni soigralec Mane. Napadalec Liverpoola bo storil vse za to, da se bo »pozlačena skodelica« po 14 letih vrnila v njegovo domovino. Številni nevtralni ljubitelji si želijo, da bi bil faraon končno okronan. Mnogi bodo držali pest zanj, med njimi pa ne bo Jürgena Kloppa. »Srečo bi mu lahko zaželel le s figo v žepu,« zagovarjanja lastnega interesa ni skrival trener redsev.
Če je računalniški model pred dvema letoma Nigerijce označil za glavne favorite, so tokrat v tej kategoriji z osmimi odstotki možnosti za končno zmago na šestem mestu. Njihove delnice so dodatno upadle po poškodbi najboljšega strelca vodilne ekipe nemške bundeslige, Victorja Bonifaca. Član Bayerja iz Leverkusna je začutil bolečino v adduktorju, moral bo celo pod nož. »Srečno, fantje, vse najboljše vam želim na turnirju,« je 23-letnik sporočil soigralcem. Xabi Alonso bo nanj ponovno lahko računal šele aprila, v naslednjih tednih pa bo tudi brez dveh stebrov v osrčju obrambe, Tapsobe in Kossonouja. Četudi tega ni poudaril, bo tudi Bask bržčas upal, da se turnir ne bo odvil po željah njegovih afriških varovancev. Voz Nigerije bo moral vleči Victor Osimhen, ki je bil z desetimi zadetki daleč najboljši strelec kvalifikacij za to prvenstvo. Čeprav so se njegove cevi v tej sezoni zelo ohladile, je napadalec Napolija po oceni Transfermarkta z naskokom najdražji igralec na tem turnirju.
Iz ozadja bo poskušal presenetiti petkratni afriški prvak Kamerun, prav tako pa ne smemo odpisati Gane. Črne zvezde imajo poleg Kudusa v svojih vrstah še Andreja Ayewa, ki bi lahko kot prvi v zgodovini zadel že na sedmem afriškem prvenstvu.
