Upale so, da bodo prezimile v Evropi. Sanjale so o tem, toda sanje so ostale neuresničene. Nogometašice Mure None so se v osmini finala evropskega pokala poslovile od mednarodnega odra, naslednji velik mejnik v klubski in zgodovini slovenskega ženskega nogometa bodo poskušale postaviti v prihodnji sezoni.
V boju za preboj med osem najboljših ekip novoustanovljenega Uefinega tekmovanja so morale priznati premoč Nordsjaellandu. Minimalen poraz (0:1) na prvi tekmi je dajal upanje, da bi dekleta v črno-belih opravah lahko poskrbele za veliko presenečenje oziroma senzacijo, ampak Danke so na povratnem dvoboju v Fazaneriji potrdile kakovostno razliko in upravičile vlogo favoritinj. Ter veliko razliko v proračunu, po neuradnih informacijah naj bi Skandinavke na leto imele na voljo okrog pet milijonov evrov. Na ravnici so zmagale s 4:0 (2:0) in s skupnim izidom 5:0 napredovale v četrtfinale.
"Lahko samo čestitam svojim puncam, da so poskušale. Prišli smo daleč, naredile so vse, kar je trenutno v naših močeh. Po toliko tekmah, po že dolgi sezoni in ob dejstvu, da smo oslabljeni zaradi poškodb, si dekleta res zaslužijo pohvale," se je svojim varovankam naklonil Vlado Kokol.
Po razpletu povratne tekme se marsikomu zdi, da je prva preizkušnja v deželi pravljic ponujala zgolj lažno upanje ... "Ne, mislim da ne. V gosteh smo odigrali zelo dobro, imeli dve, tri odlične priložnosti. Mogoče smo pregoreli v preveliki želji. Malce smo bili nervozni, v ekipi se je čutila določena napetost, ker nam je rezultat z Danske dajal nekaj upanja, da bi lahko naredili še kaj več. Privoščili smo si preveč nepazljivosti, povrhu se mi zdi, da smo prvi gol dobili iz nedovoljenega položaja. To nas je presekalo, ampak gremo naprej, glave gor. Do zimskega oddiha nas čaka še nekaj tekem," je poudaril strateg murašic.
Igralke so na letošnji evropski poti pridobile ogromno dragocenih izkušenj in novih znanj. Ne le one ... "Dobili smo vpogled v to, da je treba veliko delati, garati že v mlajših selekcijah. Le z načrtnim delom bomo ženski nogomet dvignili na višjo raven. Prav tako je treba urediti stvari glede vodenja klubov, znova pa bom ponovil, da potrebujemo še drugo ligo. Le tako bomo 'zožili' kakovost, z manj ekipami v prvi ligi bi je bilo več. Danska ima osem ekip, mi jih imamo enajst. Mislim, da je to ključnega pomena. Prostora za napredek je ogromno. Ženski nogomet bi potreboval tudi malce več podpore. Mi smo v dveh letih naredili velik korak naprej. Videli smo, da se lahko kosamo tudi z najboljšimi. Gradili bomo naprej, ne bomo se zaustavili," je še povedal Vlado Kokol.
O ženskem nogometu je veliko takšnih in drugačnih (nasprotujočih si) mnenj. In veliko stereotipov. V primerjavi z moškimi kakopak obstajajo razlike, morajo obstajati. Tudi v telesni pripravljenosti, vendar je prav tako res, da na tem področju dekleta močno napredujejo. Tudi murašice. "Odkar smo skupaj, smo zelo dvignili raven igre in pripravljenosti. Do te mere, da se lahko postavimo po robu uglednim evropskim zasedbam. Lahko se jim prilagodimo, lahko smo agresivni, lahko smo na njihovi polovici. V 70. ali 80. minuti nas ne lovijo krči, v visokem ritmu zdržimo celo tekmo," je že v pričakovanju povratnega dvoboja z Nordsjaellandom pripovedoval Vlado Kokol. "To so na Danskem razkrili tudi GPS podatki. To je bila naša najbolj intenzivna tekma do zdaj, vsi parametri so bili nori. V nekih višavah, ki jih nismo bili navajeni in tudi naslednji dan ni bilo problemov. Dekleta so čutila le prijetno utrujenost. Da je tako, je vsekakor razlog za zadovoljstvo," je nadaljeval trener črno-belih.
Zanimal nas je kakšen bolj konkreten podatek. Denimo o pretečenih kilometrih. "Na Danskem so bile skoraj vse igralke pri 12 kilometrih. Večina. To je res izjemno, šprintov je bilo trikrat več kot pri nas, hitrega teka do 25 metrov petkrat več. Če primerjamo dvoboj z Minskom v šestnajstimi finala, je bila tekma še za 20 odstotkov bolj intenzivna," se je odzval Vlado Kokol.
