Konec je kariere Gorana Dragića. Zgodilo se je sicer že pred letom dni, a zdaj je tudi uradno odigral zadnjo tekmo, poslovilno srečanje, na katerem je zbral nekdanje soigralce, prijatelje, tekmece. In to je bil večer, ki ne bo šel v pozabo.
Spektakel, ki se je napovedoval, je bil točno to. Gledalci so uživali od prve do zadnje sekunde, slovo je bilo primerno veličini Goran Dragića. Na poslovilno tekmo so prišli številni zdajšnji in nekdanji zvezdniki, zveneča imena so se zvrstila na parketu Stožic in dala izjemen pečat zaključku kariere velikana slovenske košarke.
Nihče ni gledal na rezultat, pomembna je bila zabava in te je bilo ogromno. Za to so poskrbeli igralci ter številni nastopajoči v spremljevalnem programu. Svoj poklon Gogiju so recimo dale tudi Zmajčice, tiste originalne in to v posebej oblikovanih dresih vseh klubov in reprezentance, za katere je igral Gogi.
Seveda se je igral tudi nogomet, ki ga je Goran najprej igral: Gogi in Zoki, pa Nash, Pavlović in Nesterović na eni strani ter Dončić, Murić, Rebec, Bogdanović in Zagorac na drugi. Kdo drug kot Goran je zabil prvi zadetek, rezultat pa tudi tu ni bil pomemben.
Zadnje tri minute so na parket prišli oče Marinko, brat Zoran, sin Mateo in nečak Marko, z njimi je Goran Dragić odigral zadnje trenutke kariere, ki se je končala 7,7 sekunde pred koncem tekme. Simbolično, sedmica je bila številka, ki jo je najdlje nosil. Vse skupaj je bilo tudi za Dragića ganljivo, polni dvorani je dejal: "Mislim, da je to eden najlepših večerov v mojem življenju. Da lahko končam tam, kjer sem bil najraje, torej na igrišču, da sem lahko v družbi prijateljev in soigralcev skozi kariero. Iz srca bi se vsem zahvalil, da so prišli, vem da imate nekateri pred sabo naporno sezono," in dodal: "Najpomembnejša pa je družina. Rad bi se zahvalil očiju, mami, teti, babi in vsem, ki so mi pomagali skozi ta leta. Moja otroka, Mateo in Viki, rad vaju imam. Hvala tudi vsem slovenskim navijačem, ki ste nas podpirali vsa ta leta."
Navijači so mu namenili stoječe ovacije, dolg aplavz in vzklike 'MVP, MVP' ... Da, bil je MVP, bil je zlati kapetan, bil je izjemen igralec, kakršnih Slovenija ni imela veliko. Hvala, Goran Dragić, za izjemno kariero in vse lepe trenutke, ki smo jih lahko doživeli ob njej.
