Njegovi poglavitni cilji so uvrščanje članskih reprezentanc na največja tekmovanja ter krepitev in popularizacija klubske košarke v Sloveniji.
"V prvem mandatu sem izkusil veliko pozitivnih in negativnih plati predsedovanja KZS. Nabral sem si izkušnje in spoznal, da sem ob prvi kandidaturi podcenil potrebni angažma, ki je nujen za opravljanje te vloge. Za nov mandat sem se odločil po pogovoru z družinskimi člani in po tem, ko sem ugotovil, da med sodelavci na KZS uživam potrebno podporo za nadaljnje delo. Tako kot v gospodarstvu velja pravilo, da potrebuješ dva mandata, da izpelješ oziroma vsaj poskušaš izpeljati vse, kar si si zamislil, je podobno tudi v športu," je v svojem govoru povedal Erjavec.
Na skupščini KZS v Ljubljani je bilo 60 delegatov z 62 glasovi od skupnih 138. Erjavec je na skupščini dobil stoodstotno podporo.
Cilje oziroma izzive za naslednje obdobje je Erjavec strnil v šest točk. Na področju članskih reprezentanc želi zagotoviti kontinuiteto uvrščanja članskih reprezentanc na največja tekmovanja, se pravi moško svetovno prvenstvo 2019, olimpijske igre 2020 ter eurobasket 2021 ter žensko EP 2019. Hkrati si želi razvoja mladih igralcev in igralk ter kot poglavitni cilj novega mandata izpostavlja iskanje rešitev za popularizacijo in razvoj klubske košarke, prevetritev tekmovalnih sistemov ter krepitev državnega prvenstva, preko katerega bi se klubi uvrščali v mednarodna tekmovanja.
Preostale tri točke programa Mateja Erjavca so izboljšanje financiranja zveze preko državnih institucij ter pokroviteljev, vključevanje v mednarodne povezave in zveze ter nadaljnje urejanje delovnih procesov v pisarni KZS.
"Ocenjujem, da so na klubskem področju ostali največji izzivi za naslednja štiri leta. KZS sicer ne more voditi klubov ali jih neposredno financirati, mora pa si prizadevati v sodelovanju z njimi, da bodo domača tekmovanja čim bolj privlačna, organizirana, regularna in za klube cenovno čim bolj ugodna. KZS si lahko s klubi tudi na podlagi reprezentančnega uspeha prizadeva za vpis čim več mladih košarkarjev in košarkaric, hkrati pa mora reprezentančni uspeh unovčiti pri ključnih financerjih slovenskega športa," poudarja predsednik.
Erjavec je ohranil vodstveno strukturo zveze, kar pomeni, da bo generalni sekretar še naprej Rašo Nesterović, njegov namestnik Aleš Križnar, podpredsednika Gregor Griljc in Igo Gruden, povsem pa je zamenjal člane nadzornega odbora KZS. To so po novem Primož Pusar, Jernej Smisl, Tomo Tiringer, Valter Bogataj in Borut Jereb. Novi člani častnega razsodišča KZS pa so Uroš Jakopič, Jože Ulčar in Barbara Konečnik.
Matej Erjavec, sicer nekdanji košarkar Janč, Parkljev in Slovana, danes pa univerzitetni diplomirani pravnik, ki že od leta 2003 vodi svojo odvetniško pisarno, je deseti predsednik KZS. V samostojni Sloveniji so bili to pred njim Roman Volčič, Dušan Šešok, Mirjan Bevc in Marko Sok, pred tem pa še Miloš Mitič, Miran Potrč, Peter Breznik, Stane Dolanc in Tine Benedičič.
