Podoben zaplet morajo zdaj na Leskoškovi 12 namreč rešiti tudi še s Ptujem in Jesenicami, s katerima so stvari glede financ prav tako odprte.
Tudi slabi dve leti in pol po koncu evropskega prvenstva, ki ga je gostila Slovenija, to s finančnega vidika še ni zaključeno. Tako kot tistega 22. septembra, ko je bila odigrana finalna tekma, je tudi še zdaj odprto vprašanje kotizacije s strani mest gostiteljev prvenstva. Nekateri ste verjetno že pozabili, za kaj je šlo, zato velja nekaj stvari pojasniti. Po začetnem načrtu naj bi vsaka občina prirediteljica - Ptuj, Jesenice, Novo mesto, Ljubljana in Koper - plačala 600.000 evrov, 550.000 za sofinanciranje, ostalo naj bi bila prijavnina. Skupaj bi to naneslo tri milijone evrov, na drugi strani pa bi občine za preureditve oziroma izgradnjo dvoran prejele evropska sredstva v višini 6.100.000 milijonov evrov.
POJASNILO OBČINE PTUJ
Zadeva s predvideno organizacijo Eurobasketa 2013, ko naj bi se ena predtekmovalna skupina evropskega prvenstva odvijala tudi na Ptuju, na relaciji Košarkarska zveza Slovenija (KZS) in Mestna občina Ptuj še ni zaključena in je v fazi tožbe. KZS je pri pristojnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo za izplačilo neplačanih pogodbenih obveznosti Mestne občine Ptuj. V zvezi s to tematiko že potekajo pogovori med predsednikom KZS Matejem Erjavcem in županom Mestne občine Ptuj Miranom Senčarjem, kjer obe strani delujeta proaktivno in si prizadevata za čimprejšnjo rešitev. Župan Mestne občine Ptuj je bil v zvezi s to tematiko tudi na KZS, in sicer 7. 12. 2015. Mestna občina Ptuj si bo v naslednjih korakih prizadevala za zunajsodno poravnavo in bo delovala v smeri kot Mestna občina Novo mesto.
Mestna občina Ptuj v vsem tem času KZS oziroma organizatorju evropskega prvenstva družbi EP 2013 d.o.o. ni plačala nobenih sredstev, prav tako ni plačala nobene odškodnine.
Mestna občina Ptuj bo lahko dala več informacij na to tematiko v naslednjih tednih.
A potem je nastopila težava, ker sta Novo mesto in Ptuj odstopila od gostiteljstva, pri obeh je bil razlog nezmožnost zgraditi dvorano. Namesto njiju sta vskočila Celje ter Ljubljana še z drugo dvorano, Tivolijem. Celjani so takrat jasno povedali, da 600.000 evrov ne bodo plačali, a se hkrati odpovedali evropskim sredstvom. Ostale občine naj bi 5. decembra 2012 s KZS-jem oziroma podjetjem EP 2013 d.o.o. sklenile dogovor, da bodo one dodatno prevzele breme, hkrati seveda imele tudi večjo korist od evropskih sredstev. A ker enakomerna delitev evropskih sredstev ni bila mogoča, saj bi se ta lahko delila le na podlagi dokumentacije, je bil narejen nov razdelilnik evropskega denarja, po katerem so največji delež dobile Jesenice (57%), Koper in Ljubljana pa približno enakega. Posledično je bila spremenjena tudi shema plačila kotizacije, po novem naj bi jo občine plačale glede na odstotek prejetih evropskih sredstev.
S PTUJČANI ŽE POGOVORI
Zakaj smo zapisali, da naj bi občine sklenile dogovor s KZS? Ker podpisanega očitno ni bilo ničesar in to poudarjajo na Jesenicah. "Bilo je veliko dogovorov, pogovorov, a nobenih zaključkov in sklepov," je pred dvema letoma dejal župan Tomaž Tom Mencinger. Gorenjci naj bi po novi razdelitvi plačali kar 1,6 milijona, kar jim seveda ni prišlo na misel. Pa ne le to, jeseniški občinski svet je takrat zavrnil tudi možnost plačila 200.000 evrov, če bi prevzeli osnovni tretjinski delež celjske kotizacije. Po letu 2014, ko se je o tem še govorilo, je vse skupaj nekako potihnilo in utonilo v pozabo.
POJASNILO OBČINE JESENICE
Občina Jesenice je podpisala pogodbo s Košarkarsko zvezo Slovenije ter EP 2013 d.o.o., s katero je bila zavezana k plačilu kotizacije v vrednosti 50.000 EUR + DDV ter sofinanciranja izvedbe prvega dela evropskega prvenstva v višini 550.000 EUR brez DDV. Od tega je 200.000 EUR plačala v letu 2012, 200.000 EUR leta 2013, 200.000 EUR pa v letu 2014. Takšen znesek je bil prvotno dogovorjen in usklajen tako z organizatorjem evropskega prvenstva kot z ostalimi občinami gostiteljicami in takšnega se je Občina Jesenice držala. Drugih dogovorov niti s Košarkarsko zvezo Slovenije niti s podjetjem EP 2013 d.o.o. ni podpisala, zato je s plačilom zgoraj omenjenega zneska (v roku) izpolnila vse svoje dogovorjene obveznosti.
A ne povsem, saj je Košarkarska zveza vložila tožbo proti jeseniški občini. "Niso izpolnili tistega, kar so se zavezali," pravi predsednik KZS Matej Erjavec, ki najbrž kar sam vodi ta postopek. "Razlaga Jesenic je drugačna od naše oziroma ostalih občin. Videli bomo, kako bomo razumeli na koncu. Upam, da se bomo dogovorili tudi z njimi, saj nam ni v interesu, da se pojavljamo v časopisih zaradi sporov," v spravljivem tonu govori Erjavec.
Dogovora si želi tudi s ptujsko občino, pri kateri gre za drugačno zgodbo, podobno tisti iz Novega mesta. Tudi proti Ptujčanom je KZS vložila tožbo, da bi dobila sredstva, ki so bila dogovorjena ob prevzemu vloge gostitelja prvega dela EuroBasketa. V nasprotju z Novomeščani na Ptuju takrat niso plačali še nič. "Tožimo jih za celoten znesek, kot je zapisan v pogodbi. To moramo narediti, da zavarujemo terjatev, gre za čisto pravno zgodbo. Potem pa se pogovarjamo in se vprašamo, kako bomo zadevo rešili," pravi Erjavec, ki je zadovoljen z odzivom s Ptuja.
"Moram reči, da je novi župan korekten, sami so nas sami klicali, ko so prejeli tožbo. Srečali smo se pred novim letom, zaenkrat dlje kot do stopnje pogovorov nismo prišli. Čakamo, da se oni dogovorijo med seboj in pojasnijo, kako vidijo rešitev." EuroBasketa 2013 torej še zdaleč ni bilo konec z zaključnim piskom sirene na tekmi med Francijo in Litvo ...