Od junija lani ste na čelu KZS. Je dela več, kot ste pričakovali?
Da. Več, kot sem pričakoval. Delo predsednika naj bi bila bolj reprezentativna funkcija, sam pa sem si ga zamislil tudi kot operativno delo. Tako kot bi delal v svojem podjetju. Če bi hotel, bi verjetno lahko delal tudi manj oziroma računam, da se bo to zgodilo postopoma. Zdaj pa moram vložiti večji napor, da spoznam vse stvari na zvezi. Je pa tudi res, da delam več, ker so prišli na plan nekateri nenačrtovani projekti, kot je na primer liga ABA, s katero smo se ukvarjali štiri mesece.
Ste človek, ki ima rad vse pod nadzorom? Morate vedeti za vsako stvar, ki se dogaja na zvezi?
Ne za vsako, imam pa rad vse pod nadzorom. V smislu ptičje perspektive, to je, da vidiš celotno sliko, vendar ne vseh podrobnosti. Rad vem, o čem govorim in kaj delam.
Nekatere ljudi iz ekipe, s katerimi delate, ste podedovali, nekatere pa ste pripeljali sami. Ste zadovoljni?
Zadovoljen sem z ljudmi in zadovoljen sem s tem, kam vse skupaj pelje. Zadovoljen sem s stanjem, ki je bilo prej, in tudi s spremembami, ki smo jih naredili. Nekatere so bile predvidene in dogovorjene, druge pa so se pojavile v sosledju dogodkov. S to ekipo, ki jo imam zdaj, sem absolutno zadovoljen, z ljudmi, ki sem jih dobil, pa tudi.
IZPAD V SKUPINI BI BIL VELIKO RAZOČARANJE
Pred nami je EuroBasket 2015. Kaj pričakujete?
Pričakujem, da bo to neke vrste naše drugo domače prvenstvo. V Zagrebu pričakujem veliko število naših navijačev. Pri nas imajo ljudje preprosto radi košarko in gredo na tekme, pa četudi so te ob 15. uri med tednom. Za tekmo s Hrvaško sem že povedal, da bomo imeli dvakrat toliko navijačev, kot so nam Hrvati dali vstopnic na voljo. S tega vidika pričakujem uspešnico, ki bo sestavljena iz druženja, športa, ogleda Zagreba in drugega. Potem so tu še poslovni in športni vidiki.
Goran Dragić je imel najprej osebne razloge, ki jih je rešil, a je nato delodajalec zahteval, da ne igra za reprezentanco, kar me kot pravnika moti.
Kakšni so uradni tekmovalni cilji na zvezi?
Navadili smo se že, da se naši uvrstijo v četrtfinale. Torej je naš oziroma moj uradni cilj četrtfinale. Zdaj nam gre na roko tudi to, da bo to dovolj, da se uvrstimo v kvalifikacije za olimpijske igre. Je pa res, da si selektor Jure Zdovc na vsaki tekmi prizadeva za zmago. Če bom rekel, da je cilj polfinale, potem bo to tudi naš cilj, čeprav ne bom razočaran, če bomo obstali v četrtfinalu. Razočaran bi bil, če se ne bi prebili iz skupine, čeprav je težka.
Kako gledate na odpovedi ključnih igralcev, ki se v slovenski košarki dogajajo vsako leto?
Odpovedi, ki so se zgodile letos, so se zgodile ob nepravem času na nepravem mestu. Vse naenkrat. Če pogledamo vsako posamezno, so za vsako različni razlogi. Razumem jih in ne gojim niti ene zamere. Edino trenje, ki je obstajalo, je bilo okoli Alekseja Nikolića. Glede njega imava s selektorjem različne poglede. Selektor je pač zahteval, da je igralec na treningu takoj, kar je razumljivo, na drugi strani pa razumem tudi igralca, ki je vodil reprezentanco do 20 let, da potrebuje teden dni počitka. To je bil edini primer, ko s selektorjem nisva imela enakih mnenj. Drugače pa odpovedi, ki so se na žalost zgodile, sprejemam. Pri večini je bil vzrok poškodba. Beno Udrih je letos resnično želel igrati. To sem videl tudi po dopisovanju, ki ga je imel z Zdovcem. Želja je bila, vendar se je poškodoval in moral na operacijo, zato za prvenstvo ne bi bil pripravljen. Drugi je Gašper Vidmar, ki je imel dve poškodbi kolena. Edo Murić do zadnjega ni hotel na operacijo in smo ga skoraj prisilili, da je šel. Njegova nesrečna rama bi bila po predvidevanjih naše zdravniške službe samo še slabša. Menim, da je prav, da je šel na operacijo. Torej še ena odpoved zaradi poškodbe. Goran Dragić je imel najprej osebne razloge, ki jih je rešil, a je nato delodajalec zahteval, da ne igra za reprezentanco, kar me kot pravnika moti. To bi se dalo izpeljati tudi drugače. Kot človek pa to razumem. Prišel je v klub, kjer bo nosilec igre, in od njega se zahteva ogromno. Recimo, nekaj dni po tem, ko mu je žena povila hčerko, mora biti v Miamiju, kar je kljub vsemu denarju, ki ga zasluži, precej nečloveško. Ima željo igrati, to ni vprašljivo, toda vse skupaj moramo sprejeti. Res je, da slovenska reprezentanca nikoli ni bila popolna, ampak bodimo optimisti in recimo, da bomo imeli leta 2016 popolno ekipo v kvalifikacijah za olimpijske igre in da bomo šli v Rio.
Beno je malce drugačen primer. Res je večkrat odpovedal zadnji hip, ampak za letos sem res prepričan, da je zaradi poškodbe. Hkrati je prosil selektorja, da bi imel še možnost nastopa za izbrano vrsto.
DIRK NOWITZKI KOMAJ ČAKA
Mnogi menijo, da bi morali uspešni košarkarji Sloveniji v reprezentanci vrniti to, da so se tu naučili prvih korakov. Če se postavite v vlogo navijača ...?
Če bi se lahko popolnoma izoliral od vloge predsednika KZS, pa se ne morem, saj imam informacije, ki sem vam jih povedal, ne vem, kaj bi si mislil. Edini, ki je letos zaradi počitka odpovedal nastop v reprezentanci, je Domen Lorbek. Kot navijača bi me to motilo, vendar moraš imeti toliko človeške širine, da sprejmeš kakšno takšno stvar. Težava je, če se te stvari ponavljajo. Gogi je na primer osem let igral za reprezentanco, Beno je malce drugačen primer. Res je večkrat odpovedal zadnji hip, ampak za letos sem res prepričan, da je zaradi poškodbe. Hkrati je prosil selektorja, da bi imel še možnost nastopa za izbrano vrsto. Kot navijač ... Imaš različne vrste navijačev. Sam sem bolj objektiven in skušam to razumeti. Razumem pa tudi navijače. Lahko pogledamo druge ekipe. Miloš Teodosić vedno igra za Srbijo, Hrvati so sestavili odlično ekipo, Dirk Nowitzki igra za Nemčijo ... Niti ne trzne in je vesel, da igra za svojo državo, ter se sprašuje, kako ga bodo fantje sprejeli v slačilnici.
Po imenih imamo najslabšo reprezentanco v zadnjih letih, igrala pa bo skoraj na domačih tleh in se borila za olimpijske igre v Riu.
Po imenih bi bilo to morda celo lahko res. Dejstvo pa je, da imena ne igrajo in da od leta 2013 naprej prihaja do zamenjave generacij – eni napredujejo, drugi se poslavljajo. Selektor bi bil verjetno jezen name, če bi mu dejal, da naj samo posnema igro s tekem z Italijo in Finsko na turnirju v Kopru in da mu ni treba dodati nič več. Imena, v katera mogoče tudi navijači niso verjeli, so pokazala, da znajo igrati. In morda so tudi navijači začeli verjeti v njih. Fantje so sposobni, Jure pa ima pravi sistem. Kot ekipa delujejo dobro. Tri dni sem bil z njimi v Portorožu in med seboj se šalijo, a ko je treba delati, trdo garajo. V moštvu je prava kemija in samo upam lahko, da bodo to prenesli tudi v Zagreb. Drži tudi, da so prijateljske tekme nekaj drugega kot tekmovalne. Po imenih naša ekipa res ni zvezdniška, vendar imamo kljub vsemu igralce, ki v evropski košarki nekaj že pomenijo, nekaj pa je imen, ki bodo nekaj pomenila v evropski košarki. Tudi na svetovnem prvenstvu na Japonskem smo imeli v reprezentanci izjemne posameznike, izkupiček pa je bil bolj pičel. Nekdanji generalni sekretar zveze Iztok Rems je dejal, da je preprosto potreben čas, da se na velikih tekmovanjih uvrščaš visoko, da prebrodiš porodne krče tako na zvezi kot v reprezentanci. Zdaj smo to prebrodili, in če bi imeli na tem prvenstvu, ki prihaja, dodano vrednost igralcev, ki jih ni, potem bi bili ekipa za med štiri. Tako pa lahko rečem, da smo za med osmerico.
Brian Dunston je bil velika želja Jureta Zdovca. Ta želja se je pojavila marca, ko je bilo za postopek zaradi slovenske zakonodaje že prepozno.
Ste pred predsednikovanjem bili na reprezentančnih tekmah?
Moja boljša polovica mi je rekla, da bom zdaj hodil na vsa prvenstva, pa sem ji dejal, da sem bil že prej na vseh. S prijatelji smo hodili na vsa prvenstva, ko pa je bilo domače prvenstvo, sem bil zraven tudi poslovno, saj sem bil odvetnik za EuroBasket 2013. Košarko sem pozorno spremljal z vseh vidikov. Le igral je nisem več od 30 leta naprej, saj sem se odločil za odvetniški poklic. Takrat sem opustil drugoligaško košarko.
Ali ste bil dober?
Leta 1991. Takrat sem bil najboljši strelec kadetskega DP in s Slovanom smo bili tretji. Kariero pa sem zaključil na Jančah.
Dunston? Naturalizacija, ki jo je bilo skoraj nemogoče izpeljati zaradi zakonodaje. Informacija javnosti ni bila dana na primeren način. Zveza je izpadla precej neresno.
Brian Dunston je bil velika želja Jureta Zdovca. Ta želja se je pojavila marca, ko je bilo za postopek zaradi slovenske zakonodaje že prepozno. Na zvezi so poskusili in naredili vse, da bi do tega prišlo, vendar so bili odzivi javnosti, preden je selektor vse pojasnil, zelo negativni. Naturalizacija je pri nas s košarkarskega vidika skoraj nemogoča. Zakon je neživljenjski, saj moraš imeti igralca tu praktično dve sezoni. Kateri klub v Sloveniji je sposoben dve sezoni plačevati igralca, ki bi bil dodana vrednost za reprezentanco? Recimo Dunstona, ki igra pri Olympiacosu v finalu evrolige? Potreba po zakonodajnih spremembah? Da. Potreba po previdnosti pri naturalizaciji? Tudi da, saj do zdaj nismo naturalizirali nobenega slabega.
To drži, vendar so že bili tu, igralci s področja nekdanje Jugoslavije.
To drži. Toda Zdovc je Dunstona videl igrati in ga želel imeti. Veste, kakšen igralec je bil Jure. Obramba in obramba – je kopija Juretove igre, le da igra na mestu centra. Strinjam pa se, da je bila na začetku slaba komunikacija. Verjetno bi moral selektor najprej pojasniti razloge, zakaj prav Dunston.
Toda glede na našo zakonodajo je bilo vse skupaj prepozno.
Se strinjam. Tudi Juretova ideja je bila pozna. Videl ga je in želel poskusiti. Dejstvo je bilo, da je bilo prepozno. Zaradi neživljenjske zakonodaje težko naturaliziraš košarkarja, kakršnega potrebuješ. Lahko ga, a takega verjetno ne potrebuješ.
Matej Avanzo pa je, ko smo vzpostavili nadzor in omejili kreativnost ter svobodo, doživel klic divjine. Ugotovil je, da je star, toliko kot je, in da je na košarkarski zvezi dosegel limit.
Lahko pa naturaliziraš mlade igralce.
To je možnost, vendar je potem vprašanje, ali tak mlad igralec izpolnjuje kriterije. In vedno tvegaš.
LUKA JE PRIHODNOST
Kako pa je z Luko Dončićem, ki igra v madridskem Realu? Bi moral že letos igrati za reprezentanco?
Luka je bil želja tako Damjana Novakovića za reprezentanco U-20 kot Jureta Zdovca. Potem je šel Nesterović v Madrid in govoril z njim. Po pogovoru z njim sta se oba selektorja strinjala, naj fant letos počiva, saj je imel prvo res naporno sezono, ko je igral na treh frontah. Prihodnje leto bo Luka normalno član reprezentančnih selekcij. Generacija, ki prihaja – Dončić, Mesiček in drugi, bi se lahko naslednje leto na prvenstvu do 20 let borila za kolajno. Luka je zagotovo prihodnost slovenske košarke, saj je Rašo dejal, da igra že zdaj tako zrelo, kot bi imel 25 let.
Imamo nekaj obetavnih mladcev, pa tudi Olimpija se vrača k slovenskim igralcem.
Edino pravilno. Besede direktorja Olimpije Matevža Zupančiča so bile – mi bomo Mesička postavili na košarkarski zemljevid. Končno spet enega Slovenca. Če jim bo to uspelo, lahko dam samo kapo dol. Fant je res nadarjen. To je to, kar potrebujemo. Na prvenstvu U-20 smo videli, da so v drugih reprezentancah fantje, ki so igrali, v svojih klubih že nosilci igre. Pri nas pa nihče ni imel več kot petih minut na tekmo v prvoligaškem klubu, razen Alekseja Nikolića. Ne Šantelj in ne preostali. Sani Bečirović in Marko Milić sta bila pri 18 letih pomembna člena Olimpije.
Miliču bi ponudil katerokoli vlogo bi si želel, ker je preprosto tak človek. Njega moraš imeti rad. Je tudi delaven in sposoben.
Boste kandidirali za eno od skupin EuroBasketa 2017?
Bomo, čeprav se zavedamo, da jo bomo zelo težko dobili. Govori se, da želi Turčija celotno prvenstvo. Toda če bo Fiba videla, da se bo to, kar imamo letos, prvenstvo v štirih skupinah v štirih državah, obneslo, potem morda imamo možnosti. Za zdaj slišimo samo dobre stvari o EP 2015. Tako Francozi kot Nemci bodo imeli polne dvorane. Če bo Fibi to všeč, torej da bi bila tudi 2017 štiri prizorišča, potem je možnost tudi za nas. Infrastrukturo imamo, leta 2013 smo pokazali, da lahko, in tudi finančni zalogaj bi bil čisto nekaj drugega kot pred dvema letoma.
Pozitivni učinki EuroBasketa 2013 – poleg vsega drugega, je zrasel tudi ugled naše zveze.
Se strinjam, vendar je prišlo do absurda. Organizirali smo odlično prvenstvo, potem pa izpadli iz vseh odborov in komisij Fibe. Težava je pretok informacij. Trudimo se, da dobimo informacije takoj in iz prve roke, saj se je pri ligi ABA videlo, da je bilo to odločilnega pomena. V Evropi so nas prepoznali kot odlične organizatorje in zagotovo se je povečal ugled zveze, pa tudi poslovni del je v redu, vendar v mednarodnih zvezah nimamo ljudi na položajih. Največji pozitivni učinek evropskega prvenstva 2013 je bil, da imamo spet mlade, ki bi radi igrali košarko.
KADROVSKE SPREMEMBE
Kadrovske spremembe v vodstvu zveze – Matej Avanzo, Iztok Rems ... So bile to vaše želje?
Vsak predsednik, ko nastopi funkcijo, si pripelje svojo ekipo z ljudmi, ki jim zaupa. Ekipa, ki je bila na zvezi, ko sem prišel, je bila dobra in je pripeljala zvezo do neke ravni. Toda ko sem prišel na zvezo, sem vpeljal neke nove načine, zlasti metodo ptičje perspektive, s katero hočem imeti pregled nad vsem, česar kdo ni bil vajen. Zamenjave niso bile moja želja, ker ni bilo potrebe, da bi karkoli spreminjali. Videli smo, da imamo do določene mere različne poglede na posamezno tematiko. Na ta način je prišlo tudi do spremembe pri generalnem sekretarju. Popolnoma sporazumno smo Iztoka Remsa zamenjali z Rašem Nesterovićem. Matej Avanzo pa je, ko smo vzpostavili nadzor in omejili kreativnost ter svobodo, doživel klic divjine. Ugotovil je, da je star, toliko kot je, in da je na košarkarski zvezi dosegel limit. Ugotovil je, da je področje marketinga, za katerega sem zahteval, da se mu posveti, preozko zanj. Zdaj hoče na svoje, prehodno pa bo pomagal mojemu dobremu kolegu Franju Bobincu spraviti v red Rokometni klub Gorenje. To je bilo po dogovoru in s tem sem se strinjal. Tu ni nobene zamere.
Kaj pa Rems? Na zvezi je bil dlje časa kot večina pokalov v tej sobi. Malce čudno zveni besedna zveza košarkarska zveza brez Iztoka Remsa. Tudi zato, ker se je govorilo, da je pravzaprav on vodil zvezo, predsedniki pa so bili za okras.
Iztok je ostal na zvezi, res pa se je umaknil s funkcije generalnega sekretarja, na kateri je bil 20 let. Res je bilo tudi, da je vodil vse. Pripeljal je zvezo do res visoke točke, do tega, da je organizirala evropsko prvenstvo. O njegovi zamenjavi sva se začela pogovarjati že zelo zgodaj. Lani na svetovnem prvenstvu v Španiji sva se pogovarjala o spremembah. Rekel je, da je na spremembo pripravljen, in potem smo iskali pravega kandidata. Rašo nam je bil pred nosom, vendar nihče ni vedel, ali se sploh želi spustiti v tako avanturo, da bo vsak dan v pisarni in urejal operativne stvari. Ko smo uvideli, da je za to, ni bilo nobene težave več, s tem se je strinjal tudi Iztok. Rems je na zvezi in ima še vedno številne zveze, predvsem v tujini. Tudi pozneje je Rems dejal, da če bi se moral še enkrat odločiti, bi izbral enako pot, torej spremembo v vodstvu zveze z bolj aktivnim predsednikom. Iztok se je tudi malce naveličal dela tu, saj je naredil vse. Lahko bi šel samo še na Fibo Europe, a mu takrat ni uspelo. Mislim, da je popolnoma v redu, tako kot je. Tudi javnost in sponzorji so vse skupaj dobro sprejeli.
Kdo pa vas je sploh pripeljal sem?
Tri leta sem vsak dan delal za zvezo in bil velikokrat tudi tukaj, v prostorih zveze. Vse bolj sem spoznaval stvari in prišel je čas, ko se je Romanu Volčiču iztekal mandat. Kdo natančno mi je dal idejo na mizo, da kandidiram za predsednika, bili so Rems, Avanzo in Nesterović. Prišli so do mene in me vprašali, ali bi me to zanimalo. Rekel sem, da bi me zanimalo, potem pa se je pojavil komunikacijski šum. Nisem vedel, da bi Roman želel delati še en mandat. Potem sva se s tedanjim predsednikom usedla in Roman je dejal, da če bom kandidiral, potem on ne bo. Prej nisva vedela drug za drugega, da nameravava kandidirati. Potem pa je stvar stekla. S klubi sem imel že prej veliko stikov, potem pa sem poklical volilno bazo in jim predstavil, kaj bi delal. Dobil sem podporo in zdaj sem tukaj, kjer sem. Zdaj pa bi me verjetno že marsikdo hotel zamenjati.
Ekipe, ki bodo igrale ligo ABA, bodo morale v prihodnje igrati tudi v državnem prvenstvu. Od začetka. In liga bo manjša.
Ali košarkarsko zvezo prevzemajo košarkarji? Vi ste bil igralec, Rašo je bil, govori se o tem, da bo prišel Marko Milič ... Boste povabili še kakšnega nekdanjega igralca? Jih vi povabite?
Povabim jih jaz z ožjo ekipo. Dejstvo je, da vsi nekdanji igralci ne morejo biti avtomatsko ali trenerji ali funkcionarji ali dobri poslovneži. Veliko teh pa ima te lastnosti in je sposobnih nekaj dobro delati. Miliču bi ponudil katerokoli vlogo bi si želel, ker je preprosto tak človek. Njega moraš imeti rad. Je tudi delaven in sposoben. Z njim smo se resno pogovarjali, toda ne samo, da se zna prodati na zvezo, zna se prodati tudi še kot igralec in zdaj bo še igral. Toda v prihodnosti imamo mesto zanj. Pogovarjamo se tudi z Gregorjem Fučko, ki želi delati za nas. Avanzo je združeval tri funkcije na zvezi – direktor reprezentance, direktor marketinga in namestnik generalnega sekretarja. Mesto namestnika generalnega sekretarja bo prevzel Aleš Križnar, za marketing pa bomo poiskali novega mladega operativca. Mesto direktorja reprezentanc pa bomo zelo verjetno zaupali nekdanjemu reprezentantu. Ni nujno, da bo to Milič, saj je bil najprej predviden za direktorja mladih reprezentanc, saj je bila to njegova želja. Iščemo torej športnega direktorja iz vrst nekdanjih košarkarjev.
SLOVENSKA LIGA
1. SKL. Koliko ekip, zakaj, bodo nastopali vsi ... Liga desetih?
Ekipe, ki bodo igrale ligo ABA, bodo morale v prihodnje igrati tudi v državnem prvenstvu. Usmeritev Fibe, KZS in klubov je, da imamo močno ligo. Fiba propagira in upam, da bo to tudi uresničila, da bodo evropski pokali izhajali iz državnih prvenstev. Liga ABA bo le dodana vrednost, ki bi v evropska tekmovanja dala še kakšno ekipo. Ne glede na to, kaj bo, ali bo zmagala Fiba ali Uleb, moramo imeti močno ligo – da se lahko kalijo mladi igralci, da koga sploh zanima liga in da se dvigne priljubljenost košarke. Klubi so to sprejeli in pri tem jih podpiram. To bo podprl tudi izvršni odbor, ki ga imamo 5. novembra. Torej sprejeli naj bi, da bi v sezoni 2016/17 morali vsi klubi igrati v ligi od začetka. To sezono bi bilo prekmalu, saj tudi klubi potrebujejo čas, da se prilagodijo. Nekateri klubi bodo pač tekmovali na treh frontah, ampak domače prvenstvo bo osnova. Liga desetih? Ta predlog podpiram. Želimo si bolj atraktivno domače prvenstvo, tako kot je bil na primer drugi del lige v pretekli sezoni. In tudi končnica. To bi radi prenesli v ligo od začetka, od oktobra. Na ta način bi bili tudi medijsko zanimivi. Prizadevali si bomo, da se nam vrne termin iz jugoslovanske lige – sobota ob 17. uri.
Gospod Martens je pozabil, da je bil Helios sedmi v državnem prvenstvu in da se ni uvrstil nikamor.
Kaj pa za letošnjo sezono?
Poslušal sem klube. Rekli so mi, da letos še ne, če pa bi se vprašalo mene, bi uvedli tako ligo, z vsemi ekipami, že letos. Bi pa bilo na silo.
Predsednik Heliosa Martens se je večkrat oglasil na to temo in ima pravico do svojega mnenja. Očital je tudi, da se zveza ni odzvala dovolj odločno, da bi Domžalčani ostali v evropskem pokalu. Se načrtuje tudi kakšna regionalna liga na severni meji Slovenije?
Ne da bi jaz vedel. Vsaj s strani zveze ne. Gospod Martens je o tem govoril, da si to želi, vendar ne vem, koliko je to realno. Morda na prijateljski osnovi, vendar ni realno, da bi imela taka regionalna liga, ustanovljena čez noč, tudi tekmovalni značaj. Glede očitka, da zveza ni naredila dovolj, pa sem že pojasnil. Gospod Martens je impulziven človek in ima dobre ideje in ena od njih je tudi ta, s katero se strinjamo – o močni slovenski ligi z desetimi klubi od vsega začetka. Toda ne moremo mimo tega, da je gospod pozabil, da je bil sedmi v državnem prvenstvu in da se ni uvrstil nikamor. Mi pa mu nismo mogli obljubiti in mu tudi nismo, da bo Helios igral v Fibinem pokalu. Smo pa obljubili, da bomo naredili vse, da bo v evropskih pokalih več kot en slovenski klub. Po prvih obrazcih, konec maja, naj bi v evropskih pokalih igral en slovenski klub, Turčija pa je imela štiri. Pozneje smo si izborili, da ima Slovenija v Evropi tri klube. S tem, da pa je pozneje Fiba omejila vse države na tri klube, pa nimamo nič. Za to smo izvedeli pet minut pred dvanajsto, takrat kot Helios, saj nimamo človeka v izvršnem odboru Fibe. Najlažje je s prstom kazati na nekoga, ki ne more narediti ničesar, da bi bilo drugače. Na nekoga, ki ni nič kriv.
Bil je osebni spor med določenimi ljudmi na Fibi in vodstvom lige ABA.
Morda je to vaša naloga za prihodnje, da bi imeli svojega človeka v organih Fibe?
Zagotovo. Nimamo nobenega vpliva in smo samo poslušalci. Če pa si tam, imaš vsaj en glas in morda lahko koga tudi prepričaš ali z njim uskladiš interes. To je naloga za prihodnost, vendar šele za obdobje od leta 2019 naprej, ko bodo nove volitve. Poskušamo na vse načine. Ni skrivnost, da smo bili v navezi z Demirelom in Nowakom, da bi Nesterovića priključili kot nekakšnega opazovalca izvršnega odbora. Torej ne da je član, ampak da je tam, pri viru informacij in odločanja. Da pride domov in pove, o čem se je govorilo, ne pa da dobimo uradne zapisnike, v katerih tako ali tako nič ne piše.
LIGA ABA
Liga ABA je bila komedija zmešnjav.
Komedija zmešnjav z uspešnim koncem.
Toda kaj je bil sploh smisel vsega, saj se ni nič bistvenega spremenilo? Roman Lisac in Radovan Lorbek sta še vedno tam, malenkostni popravki so le v lastniški strukturi.
Kaj je bil smisel vsega tega? Vse skupaj se je razvijalo postopoma. Tako zveza kot Fiba sta ves čas govorili, da morajo biti lastniki lige klubi in še nekaj malenkosti. Fiba je po pravni poti vse lige v Evropi pozvala, da te stvari uredijo. Spor izhaja iz tega. Vse lige so dale potrebno dokumentacijo, tudi ABA, vendar so bile druge vse potrjene, ABA pa ne. Zakaj ne, je drugo vprašanje. Ali je bila tu aroganca ali kaj drugega, ne vem. Od tukaj naprej se je stopnjeval osebni spor med določenimi ljudmi na Fibi in vodstvom lige ABA. Lorbek in Lisac nista verjela, da se lahko zgodi to, kar je potem naredila Fiba. Vse skupaj, ves spor, je prešel na osebno raven. In na koncu ni bilo več pomembno, da so klubi lastniki, ampak merjenje mišic – kdo lahko, kdo sme, kako in zakaj. Ko smo bili kot zveza v Ženevi na sestanku pri Fibi Europe, smo dobili občutek, da je liga ABA sploh ne zanima, v smislu, tudi če je ni, ni nič narobe. Zanjo je liga ABA samo balast, saj sta za Fibo pomembna samo državno prvenstvo in evropski pokal. Vprašala nas je, ali hočemo imeti ligo, in šest zvez je dvignilo roke za, potem pa je rekla, da naj jo imamo. Potem se je začelo mešetarjenje o strukturi lige. Na koncu so potem stopili skupaj klubi, naredili akcijo in angažirali Lorbka in Lisca. Zakaj pa ne? Lisac 14 let vodi to ligo, kot je ne bi nihče drug. Uspelo mu je združiti popolnoma nezdružljive ljudi, klube in države pod eno streho. Na koncu smo bili veseli, da se je izteklo tako, kot se je. Dobili smo še eno mesto več, če pa bo sreča mila, in kot kaže bo, Olimpiji ne bo treba plačati pristojbine.
Tajfun so poskusili malce izigrati, toda na zvezi smo odločno nastopili, da v ligi ABA mora igrati državni prva.
Pred tem naj bi zveza predlagala Tajfunu, prvaku, da se ne prijavi v ligo, potem pa so iz tega nastale težave.
To je spet stvar različnih interpretacij. Tajfunu nismo rekli, naj se ne prijavi. Toda povedali smo, da če bo igral v tej ligi in ne bo igral državnega prvenstva, bo suspendiran on ali pa zveza. To je bilo na mizi. In pri Tajfunu so to spoštovali, ker prejšnja ABA od začetka maja ni več obstajala. To smo jim tudi povedali. Olimpija in Krka sta se prijavili, Tajfun pa ne. Potem so poskusili Tajfun malce izigrati, toda na zvezi smo odločno nastopili, da v ligi ABA mora igrati državni prvak. Na koncu smo dobili tri klube v ligi ABA, kar gre mnogim v nos. Aca Petrović meni, da trije slovenski klubi v jadranski ligi niso dobra matematika, ker je, zgodovinsko gledano, samo Olimpija igrala v jugoslovanski ligi. Zanj sta že dva slovenska kluba preveč. Na koncu je izpadlo dobro, da je bila vmes komedija zmešnjav, pa drži.
Na koncu smo bili veseli, da se je glede lige ABA izteklo tako, kot se je. Dobili smo še eno mesto več, če pa bo sreča mila, in kot kaže bo, Olimpiji ne bo treba plačati pristojbine.
Podjetje Sidro, ki je prej vodilo ligo, je moralo stran, zdaj pa spet vodi vse skupaj.
Fiba je Sidro ukinila kot priznan subjekt, ki lahko organizira ligo. Govorimo s športnega vidika. Fiba pa seveda ne more narediti ničesar, če podjetje poslovno deluje še naprej. Klubi so se torej odločili, da bodo prevzeli ligo, naslednji korak pa je bil, da so angažirali Sidro, da vodi ligo. Volk sit in koza cela.
Slovenija ima dve sivi košarkarski lisi – Maribor in Primorsko. Kaj lahko tu naredi zveza?
Komunikacija s klubi je dobra, zveza pa težko organizira klube. Toda vaša teza o sivih lisah drži. Kar lahko naredimo, je, da sodelujemo pri vzgoji mladih. Okrepili bomo trenersko bazo na KZS, ki jo bomo pošiljali po klubih, pripravili bomo programe in pomagali z opremo. Sponzor ali podpornik kluba pa ne moremo biti.
