Dončić razkril intimne podrobnosti, iz Slovenije pa ta odziv, ki pove vse

Če mislite, da obstaja formula za to, kako se v naši vlogi in naših čevljih spoprijeti z vsemi vidiki trenutnega dogajanja okrog največjega slovenskega športnega zveznika vseh časov, potem seveda ne veste, kaj govorite. Nekaj je čepeti nekje v neki luknji in na splet nalagati traparije brez imena in obraza, povsem nekaj drugega pa je biti v Los Angelesu, vsak dan sedeti pred Luko, biti glas in obraz, ki ga v tako zelo specifičnem obdobju kariere in življenja nagovarja neposredno.

Mimogrede, živimo v svetu, v katerem prvi način v malodane vseh pogledih prinese precej več od drugega. Tisto prvo neprimerno manj stane, tisto prvo ne zahteve ne denarja, ne energije, ne pravega časa, tudi ne obraza, poguma in pregovornih jajc. Hkrati pa tisto prvo najde pot do večjega števila z neumnostmi, traparijami, tudi izmišljotinami obsedenega občinstva. Tako pač je in nihče v nikogar pri tem ne meče kamen - nihče tudi ne pravi, da smo mi vedno to drugo in nikoli tisto prvo. Daleč od tega.

Ne bomo se spuščali v to, kako smo opravili eno najbolj zapletenih nalog doslej. O tem v prvi vrsti sodite vi. Lahko pa se spuščamo v dve zadevi - v Luko kot sogovornika in v vas kot naslovnike. In moramo priznati, da smo o prvem že prej imeli najboljše mogoče mnenje, ko gre za naslavljanje in obravnavo vsega mogočega - zdaj pa je to mnenje še potrdil, še podčrtal, še povzdignil. Prijetno presenečene pa predstavljajo drugi, ki so polje slovenske javnosti znali spremeniti v polje precejšnjega razumevanja in spoštovanja tega, kar je Luka imel povedati.

Pravzaprav je bil njegov neposreden odgovor na to, kako je, kako se počuti in ali je v redu, že sam po sebi nekaj precej bolj intimnega, kot so bila vsa ugibanja in natolcevanja, ki te dni preplavljajo čudoviti svetovni splet. Da ne govorimo o tem, kako intimno je bilo spregovoriti o tem, kaj pomeni biti športni profesionalec na pošastno visokih pogodbah in ljudem odpreti oči glede tega, da te pogodbe pridejo z zelo visokimi zahtevami in s ceno, kakršne ne pričakuje (zahteva, če hočete) skorajda noben drug poklic.

To, da je spregovoril o tem, da ga v zasebno najtežjih trenutkih služba, ki je hkrati njegova ljubezen in strast, pomirja in mu daje pobeg in pristan, pa je dodatek, ki pove več, kot si morda mislite. Avtor teh vrstic se lahko s tem dodatkom iz lastnih izkušenj poistoveti v popolnosti in verjamemo, da je takih tudi med vami zelo veliko. Predvsem pa veseli spoznanje, koliko je med vami takih, ki ste izliv Lukove duše, da je to pač življenje in da se je treba s tem znati spoprijeti - tudi z rekordnimi 51 točkami - sprejeli na pravi način.

Ne samo da je najlažje soditi in opletati s tem, da se meni ali tebi to ne more zgoditi. Pravzaprav je sojenje in opletanje toliko bolj nesmiselno, ker v resnici sploh nimamo pojma o ničemer, o čemer bi lahko sodili in opletali. V resnici vemo res le to, da se je zgodilo in da je to - prekleto - življenje. Pika. Zato ob spremljanju odzivov in komentarjev, ko se posnetek Lukovega odgovora kot požar širi po Sloveniji, res navdušuje ta zelo pomembna večina.

Ta, ki je prepoznala odkrit, neposreden, spoštljiv, miren in vsebinsko bogat in globok odgovor, ki je pravzaprav povedal vse. In taki odzivi vse povedo o njihovih avtorjih. Luka nikoli ni govoril veliko in več je govoril po porazih kot po zmagah. Vedno - za klub ali za Slovenijo. In čeprav na eni strani velja za nekoga, ki je tih in umaknjen, se v resnici ni še nikoli skril, vedno je nastavil obraz in vedno nas (s tem pa vas) je pogledal v oči. Bolj kot kadarkoli znamo to ceniti - sijajno pa je, da očitno vi tudi.