Dončiću je ta udarec zdaj v celi zgodbi najhujši - in jasno je, kdo je kriv

Vsi pa bi morali vedeti, kaj ob tem povzročamo in kaj prispevamo.

Ni prvi, ni zadnji. Ne med slavnimi ne med povsem običajnimi - kar zagotovo prekleto dobro veste tudi mnogi med vami. Ali, še bolje, kar zelo dobro vemo mnogi med nami. Življenje prinese, življenje udari, življenje je - prosto po edinstvenem Đorđu Balaševiću - stari kurbin sin. Zgodi se. Tako ali drugače se zgodi in potem je s tem treba živeti - tako ali drugače.

Zdaj pa ne pričakujte, da bomo na tej točki šli v analizo zasebnega življenja Luke Dončića. Šli bomo v povsem drugo smer. Kajti če je kristalno jasno, da je v celotni situaciji zagotovo najtežje to, da oče ne more biti s svojima hčerkama niti približno toliko, kot bi si želel, obstaja tudi udarec, ki ga generacije ljudi v podobnih življenjskih situacijah niso poznale in ki je po svoje najtežji. Najhujši.

Ta udarec ste vi z vsemi kdo je koga kaj, kdo bo komu kaj, kdo bo koga za koliko. Brez sramu in zadržkov. Ta udarec smo mi. Ta udarec ste vi, ker hlastate po informacijah v zvezi s tem še precej bolj, kot ste kadarkoli hlastali po informacijah in prizorih s košarkarskih igrišč - in po vsem, kar je naredil za Slovenjo in za vse nas. In ne samo to, pri tem hlastanju se boste zadovoljili s čimerkoli. Ne samo z vsako najbolj trapasto govorico in še bolj trapasto teorijo, temveč boste zagrabili, pogoltnili in širili celo marsikaj, za kar zelo dobro veste, da je čista izmišljotina. In ta udarec smo mi.

Ker nikakor niste edini krivi. Krivi smo vsi. Krivi smo vsi, ki vam to na tak ali drugačen način dajemo. Celo tisti, ki smo se odločili za zelo zadržano linijo. Kaj šele tisti, ki udarjajo z vsako mogočo neumnostjo že tedne - v Sloveniji, po Evropi, v ZDA. In ki od javnega Lukovega razkritja udarjajo še bolj. In ki se ne ustavijo niti pri povsem izmišljeni zadevi, temveč v tem zares norih časih brez kančka sramu zaidejo tudi v sfero povsem umetno (kdor temu reče inteligenca, ima z njo zelo malo skupnega) ustvarjenih podob, konstruktov, bedarij.

Na nikogar ne kažemo s prstom, da bi moral to ustaviti. Je že davno prepozno. Skupaj smo ustvarili svet, v katerem ne samo da je mogoče ustvariti popolno laž o čemerkoli vključno z najbolj intimnimi in najbolj občutljivimi stvarmi, temveč ta laž prosto in brez nadzora zaživi in preživi na očeh vseh. Da, celo popolna laž, ki jo ustvarjalci ustvarijo kot tako. Kaj šele delne laži, izmišljotine, manipulacije in ugibanja brez osnove - te pa so tako ali tako že večinska vsebina vsega, kar vidite in preberete s svojimi spletnimi algoritmi.