Lakers izgubljajo mesto za mestom, potem ko so na lestvici zahodne konference s porazom proti Bostonu zdrsnili na peto, jih je poraz proti Orlandu dve noči pozneje pahnil že na šesto. To je tri mesta za želenim tretjim, ki bi prineslo najboljše realno dosegljivo izhodišče za končnico, dve mesti za malodane nujnim statusom nosilca v hitro bližajočem se play-offu in le še mesto pred zloglasnim play-inom, torej pred dodatnimi tekmami za uvrstitev v najbolj zanimiv in najbolj pomemben del sezone.
Potem ko sta se vrnila tako Austin Reaves kot Luka Dončić, si je večina predstavljala ravno nasproten trend, v tem pogledu pa je zelo pomembno ravno to obdobje - domači tekmi proti Bostonu in Orlandu sta bili namreč začetek niza, v katerem Lakers do 15. marca na skupno 12 tekmah doma igrajo kar devetkrat. Takega obdobja v rednem delu sezone ne bo več, in če ga v Los Angelesu ne bodo znali izkoristiti (začeli pa so zelo slabo), bi težave utegnile le še naraščati in bi bila vse bolj resna grožnja nove polomljene sezone.
Ob tem pa bi bilo v vsakem primeru zelo pomembno, če se ekipa lahko zanašala na nekaj nezamenljivo ključnega - ekipni duh. Tudi ko so v igri največji zvezdniki in najbolj kruti profesionalci, preprosto ne gre, če moštvo ne diha kot eden v kar največji mogoči meri. In tudi v tem pogledu so se na teh dveh tekmah oziroma ob porazih proti Bostonu in Orlandu zgodile stvari, ki niso dobra novica in niso dober obet. Pravzaprav so nekaj popolnoma nasprotnega.
Naj si bomo na jasnem glede zadnje akcije. LeBron James je iz avta odlično podal Luki Dončiću in ta je ob prav tako odličnem bloku še enega soigralca, ki je daleč stan zadržal kar dva obrambna košarkarja, v izjemno dobrem položaju. Olepševanje je nesmiselno - bil je v položaju, iz katerega bi moral vreči na koš. In ne samo da bi v prvi ali 27. minuti tekme Luka iz njega tudi dejansko vrgel - tak košarkar s takim statusom in tako vlogo bi nekaj sekund pred koncem iz tega položaja moral vreči še toliko bolj.
Da ni vrgel, je bila napaka. Da je s čakanjem dovolil prihod obrambnih igralcev in nato žogo porinil v roke LeBrona v neprimerno slabšem položaju, je prišlo kot posledica te napake. Igralci na tej ravni pač sprejemajo take odločitve in včasih sprejmejo napačno. Po tekmi je Luka dejal, da se mu je zdelo, da je od koša nekoliko predaleč, in je želel počakati, ali se bo ponudilo kaj boljšega. Ni bil predaleč in predvsem se ni ponudilo nič boljšega. tako pač je, take stvari se zgodijo, polna jih je tudi kariera tistih, ki so sprejeli največ najboljših odločitev.
Da Luka ni bil najboljši Luka ne na tej ne na prejšnji tekmi, je prav tako jasno. A stvari postanejo še precej bolj težavne in zaskrbljujoče z LeBronovim odzivom. Pošiljanje novinarjev (več o tem na tej povezavi), naj vprašajo Luko, kaj in kako je mislil s to zadnjo akcijo, je ne samo neprimerno, temveč v vsaki resni ekipi nedopustno. Tudi če bi Dončić naredil največjo napako v zgodovini napak (pa smo bili seveda daleč od tega), soigralci obstajajo za to, da se javno odzovejo povsem drugače.
Ker če nekaj neizpodbitno vemo, potem vemo, kako bi ob obrnjenih vlogah pred novinarji nastopil Luka. Kaj bi govoril on, če bi napačno odločitev sprejela Reaves ali James. Daleč stran od oči javnosti bi si verjetno povedali marsikaj, a v kamere bi Dončić deloval kot nekdo, ki odgovornost prevzema nase, soigralce pa maksimalno ščiti. Karkoli si lahko mislite o Slovencu, njegovi trenutni formi, nekaterih njegovih muhah in pomanjkljivostih - a v nasprotju z LeBronom bi v podobnem položaju pravilno nastopil vedno in povsod.
Da James že vso sezono igra vlogo nekoga, ki je precej odtujen od neke skupne zgodbe, je jasno že dolgo. Izjave njegovega menedžerja in prijatelja Richa Paula so naredile veliko slabega, mnoge Kraljeve geste, besede, poteze prav tako. In vsakdo, ki podrobneje spremlja ligo NBA, vam bo dejal, da v boju za čim boljše izhodišče v končnici in v pričakovanju nje nič ne more delovati slabše kot takšen medijski nastop. No, morda le še to, da tak nastop združiš s še enim podobno zaskrbljujočim eno tekmo prej.
Kajti če ste morda pozabili, je LeBron poraz proti Bostonu pospremil s tem, da je novinarjem na veliko razlagal, kako je potegovanje za sloviti naziv MVP postalo izbor po kriteriju popularnosti in kako bi resno v igri za to individualno lovoriko moral biti zvezdnik Celticsov Jaylen Brown. Tudi če bi vse to bilo res, je govoriti nekaj takega v okoliščinah, v katerih je najbolj popularen igralec v ligi in hkrati eden glavnih kandidatov za MVP Dončić, preprosto osupljivo. In iz krogov zelo blizu dogajanja pravijo, da še zdaj pravzaprav ne morejo verjeti, kaj si je Kralj nič kaj kraljevsko dovolil.
