Nika en stavek Domnu, ko ni videl nihče - kar je sledilo po teh besedah ...

Neverjetna zgodba, ki bi jo težko spisal katerikoli scenarist, sta jo pa spisala (oziroma jo še pišeta) življenje in šport.

Bil je lanski 28. februar, zadnji dan tega najkrajšega meseca, kot so nas spomnili tisti, ki skrbijo za arhiv zanimivih skakalnih posnetkov v okviru svetovnega pokala in Mednarodne smučarske zveze. Bil je zadnji februar leta 2025 in bilo je v Trondheimu na Norveškem, na prizorišču zadnjega svetovnega prvenstva.

Svet si ga je na žalost zapomnil predvsem po škandalu z norveškimi dres, a vsaj enkrat to zadevo pustimo povsem ob strani. Tako ali tako je tistega 28. februarja še nismo poznali, dobili pa smo tedaj svetovno prvakinjo na mali skakalnici - Niko Prevc. In dobil jo je svet, s svežo zlato kolajno okoli vratu pa so jo v pogovoru z organizatorji vprašali tudi o bratu Domnu.

Kar težko si človek danes predstavlja, da je takrat - bilo je pred manj kot letom dni - Domen v marsikaterem pogledu še vedno iskal svojo identiteto, samega sebe, svoje uspehe. A Nika je bila mirna, kot je lahko mirna le Nika. Da povsem verjame vanj, je dejala in potem spokojno, skorajda transu vere in zaupanja in s tono 'boste že videli' dodala: "Domen še ima čas."

Ta stavek iz časov, ko nihče ni videl in vedel, kaj prihaja, se zdaj vrti kot preroštvo. Vrti se na 'repeat', kot temu pravijo in vrti se tudi na družabnih omrežjih krovnih skakalnih organizacij. Ker sestra je očitno videla in vedela. Večkrat kot pogledate spodnji kratek, ponavljajoč se posnetek enega samega stavka, bolj se bo tudi vam zdelo, da je sestra videla in vedela. No, razsežnosti pa so verjetno presenetile tudi njo.

Od tega njenega stavka je namreč brat Domen že na tistem prvenstvu postal svetovni prvak, nato v Planici svetovni rekorder z letalnim globusom, nato zmagovalec novoletne turneje, nato svetovni prvak v poletih - in zdaj že dvakratni olimpijski prvak tukaj v Predazzu. S še eno tekmo na voljo in z velikansko prednostjo v boju za veliki kristalni globus.