Beseda seveda teče o Domnu Prevcu, ki je ob svojem prvem olimpijskem nastopu osvojil šesto mesto, potem ko je bil po prvi seriji osmi. Celotno zgodbo poznate, preprosto premalo mu je mala skakalnica zlezla pod kožo, da bi to lahko bil tisti Domen z večjih naprav iz svetovnega pokala. Pet skakalcev je bilo boljših, kar štirje od njih pa so dobili odličja. Jasno, zanka se skriva v delitvi tretjega mesta, za katero bi si slovenska olimpijska ekspedicija tako zelo želela, da bi obstajala v paralelnem deskanju in da bi se svojega brona v nedeljo v Livignu lahko veselil tudi nesrečni Tim Mastnak.
Kakorkoli, pravila v skokih so drugačna, nihče ni šel merit centimetrov in konic čevljev, tako kot so en dan prej merili konice rokavic. Podelili so dva brona, Domnu pa se je to zdelo še posebej imenitno. Da, prav ste prebrali. In ne samo to, resnično se je na vprašanje, kako gleda na razplet tekme, na kateri so bili številni slovenski navijači tako zelo razočarani, Domen odprl na način, kakršnega v vseh teh letih še nismo videli. Dejansko je čisto v vsaki podrobnosti vsakega od dobitnikov odličij našel nekaj, kar ga je iskreno razveselilo in kar je na tak način tudi opisal, resnično neverjetno, resnično edinstveno in težko primerljivo s čimerkoli.
"Za razdelitev kolajn lahko rečem, da je res 'fajn'. Raimund dolga leta trdo dela in zelo privoščim fantu, ki je vedno dobre volje, vedno pripravljen pomagati. Da sta dva na tretjem mestu, je prav tako nekaj posebnega, zame celo nekaj čarobnega - to je v mojih očeh najboljši razplet, saj tako lahko največ ljudi dobi olimpijsko kolajno. In potem je tukaj mladenič na drugem mestu za Poljsko kot prava pika na i," je Domen stvari postavil tako, kot jih res ne bi znal in zmogel nihče.
