Cel skakalni svet ve, da je najdaljši (uradni) polet, s tem svetovni rekord, v lasti Domna Prevca, ki je lani v Planici pristal pri 254,5 metra. Čeprav je Rjoju Kobajaši pred njim 'v divjini' letel kar 291 metrov, a je šlo za Red Bullov promocijski dogodek, ki ga svetovna zveza seveda ne priznava. Cel svet ve tudi, da ima v ženski konkurenci svetovni rekord v lasti Domnova mlajša sestra Nika Prevc, ki je najdlje letela 236 metra.
Kakšen je olimpijski rekord, verjamemo, (še) ne veste. Ker se o njemu nikoli ne govori, ker ga Mednarodni olimpijski komite uradno niti ne beleži, kot ga denimo v atletiki, kar je glede na okoliščine razumljivo. Če so tekaške steze in peskovniki za skok v daljino na vsakem stadionu enaki, se skakalnice razlikujejo, na svetu ni niti dveh enakih. Zato lahko govorimo le o najdaljših skokih na olimpijskih igrah, recimo jim neuradni rekordi. S to temo so se pozabavali na spletnem portalu Skijumping.pl.
Prvi rekorder je postal Norvežan Einar Landvik, ki je pred 102 letoma v Chamonixu kot prvi skakalec pristal pri 42 metrih, rojak Anders Haugen je istega dne dosegel prvo magično mejo 50 metrov. Naslednji vidnejši podvig je v Cortini D'Ampezzo pred 70 leti uspel Anttije Hyvaerinenu, ki je doskočil pri 81 metrih, devetdesetico je štiri leta kasneje v Squaw Valleyju dosegel Koba Cakadze.
V Grenoblu leta 1968 je padla prva stotica, kot prvi jo je dosegel Jan Olaf Roaldset, za njim je olimpijski rekord postavil Vladimir Belousov (101,5 m). Prek 120 metrov (do 123,5) je prvi poletel Avstrijec Martin Höllwarth v Courchevelu leta 1992, no, prava revolucija je sledila štiri leta kasneje.
Avstrijčev rekord so preleteli številni, Nemec Jens Weisssflog kot prvi s skokom prek 130 metrov, njego olimpijski rekord pa je s 135,5 metra izenačil Espen Bredesen. Takanobu Okabe in Masahiko Harada sta štiri leta kasneje v Hakubi pristala pri 137 metrih.
Mejo 140 metrov je leta 2006 v Torinu prebil Thomas Morgenstern, Roar Ljøkelsøy je znamko izboljšal še za pol metra. Trenutni olimpijski rekord na veliki skakalnici je v lasti Gregorja Schlierenzauerja – Avstrijec je leta 2010 v Whistlerju skočil 146,5 metra.
Kako daleč gre v Predazzu?
In to bo v Predazzu izziv za Domna Prevca. Dosegljiv? Težko. Novo skakalnico so po poletnih padcih, kjer je najdaljši skok znašal 137,5 metra, malce zmanjšali. Velikost skakalnice namesto 143 metrov zdaj znaša 141 metrov. No, pri Domnu Prevcu v takšni formi nikoli ne veš …
Pa majhna (uradno srednja) skakalnica? V Pjongčangu leta 2018 sta Norvežan Robert Johansson in Nemec Andreas Wellinger dosegla 113,5 metra. V Predazzu je šlo poleti najdlje do 107,5 metra, velikost skakalnice po so do zime iz 109 zmanjšali na 107 metrov.
Kaj pa Nika?
Ženski skoki so del olimpijskih iger šele od leta 2014, ko je Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz zabeležila 104,5 metra. Danes je rekorderka legendarna Norvežanka Maren Lundby s 110 metri iz Pjongčanga.
No, absolutni neuradni olimpijski rekord bo v Predazzu zagotovo padel, saj bodo skakalke sploh prvič nastopile na veliki skakalnici. Če bo Domen za olimpijski rekord potreboval skoraj neverjeten podvig, mora Nika le potrditi vlogo favoritinje in preskočiti svoje konkurentke, pa bo njen.
