Kako se danes sploh še lahko kdo pogovarja, kaj je lanskega 2. februarja dobil Dallas in kaj je istega dne izgubil oziroma kaj so Los Angeles Lakers dobili z neverjetno, že v vseh pogledih zgodovinsko in na najslabši mogoči način legendarno potezo Nica Harrisona. No, pa saj se o tem nikjer ne pogovarja nihče več, razen če je kje v kakšni luknji uspelo ostati kakšni ubogi pari, ki si nekaterih stvari iz tega ali onega razloga ne bi priznala niti pod grožnjo smrtne obsodbe.
Odkar je prišel v Dallas, je imel Anthony Davis možnost igrati na točno 70 tekmah, torej ducat manj od znane številke 82, ki tvori celoten redni del sezone v ligi NBA. Zaradi niza različnih poškodb in drugih okoliščin jih je igralec, ki je bil k fizičnim težavam nagnjen že prej, odigral osupljivih 29. Le pikico več kot 40 odstotkov, če imate radi tovrstno obliko statistike. In Luka? 69 je tista številka, ki se mu je v smislu odigranih tekem ponujala kot optimalna, zbral pa je 58 nastopov.
Točno dvakrat več torej, pa se vsekakor strinjamo, da jih je iz različnih razlogov izpustil več, kot bi si želel sam in kot bi si v idealnih okoliščinah želel kdo drug. A razlika je velikanska, še večja pa kljub vsem križem in težavam Lakersov postane, ko pogledamo izkupička obeh moštev, odkar se je menjava vseh menjav zgodila. V Los Angelesu so pri nikakor ne optimalnih 44:26, toda to je veliko, svetlo okno v svet v primerjavi z Dallasovih 27:42.
Že odigral zadnjo?
Še huje pa postane, če pogledamo trenutno realnost obeh glavnih akterjev. Luka še vedno čaka, da se mu stvari v mestu angelov zložijo idealno, vsi pričakujejo, da gre lahko vse skupaj le še navzgor in da se obeta zgodba o uspehu. Medtem ko je Davisova krivulja v Dallasu obrnjena povsem drugam in mogoče je celo, da je za Mavericks že odigral - pomislite - zadnjo tekmo. Da, za tak drobiž je Harrison s peščico somišljenikov izdal Luko, mesto Dallas, navijače, Slovenijo in še koga.
Davis bo po zadnji poškodbi roke odsoten vsaj šest tednov, čeprav so mnogi spremljevalci dogajanja prepričani, da je stvar še hujša. Zdi se celo, da se za operacijo in nepreklicni konec sezone (vsaj rednega dela) ni odločil le zato, da bi kljuboval nekaterim medijskim zapisom. Poiskal je drugo zdravniško mnenje, se odločil za alternativno zdravljenje poškodbe, a kdo ve, kaj bo iz tega. Večina še vedno meni, da se v rednem delu ne more vrniti.
Zelo živ pa je scenarij, da bi se vrnil v končnici - a seveda ne v dresu Dallasa, ki tam ne bo igral. Davisov tabor vse bolj navija za odhod, Dallas bi nujno potreboval mlado in svežo kri v zameno - če bosta obe strani našli pravi posel, ga bosta verjetno tudi izpeljali. Kar pa bi pomenilo - in to je od vsega najbolj osupljivo -, da bi pri zares neverjetnem drobižu ostal dvojec, za katerega je Harrison bil pripravljen narediti vse to ter sebe in druge pognati k hudiču.
Ponos, čast in ime je zloglasni Nico stavil na navezo Davis - Kyrie Irving, ki je doslej odigrala le 25 skupnih. Ne tekem, spoštovani in spoštovane. Minut. Skupaj sta igrala le na eni tekmi in na parketu hkrati preživela ... da, 25 minut. In če bi Davis zdaj do konca prestopnega roka res odšel ter se res nikoli ne bi več vrnil na parket v dresu Dallasa, bi pri tem norem drobižu, zaradi katerega celotna zgodba dokončno postane nadrealistična, tudi ostalo. Za vedno.
