Jezerniki imajo zdaj dva prosta dneva in bodo naslednjič igrali v torek zjutraj po našem času v Sacramentu, zato je za razprave in analize časa še nekoliko več kot ponavadi. Saj veste, Luka Dončić je s slabim metom nenavadno veliko zaostal za svojim strelskim povprečjem (24 točk, 9 skokov, 9 asistenc) in minuto pred koncem prejel šesto osebno napako, medtem ko je LeBron James svojo ekipo povsem vrnil v igro po visokem zaostanku, a nato zelo slabo odigral zadnji dve akciji.
Kakorkoli, pod črto so Lakersi izgubili 101:105, pri čemer je prav neverjetno nesorazmerje med statističnim pomenom tega poraza in odzivi nanj. Neverjetno, a treba je priznati, da vsaj v določeni meri tudi razumljivo. Statistični vidik torej pravi, da je bila to šele prva tekma s tesno končnico, ko jo je Dončićevo in LeBronovo moštvo izgubilo v celotnem dosedanjem delu sezone. Da, prav ste prebrali, prva - in to po točno 14 tovrstnih zmagah. Kje je torej problem?
Preprosto v tem, da analitiki že nekaj časa ugotavljajo, da so Lakersi v dosedanjem delu sezone praktično po pravilu igrali tri tipe tekem. Proti ekipam z dna lestvic obeh konferenc so zanesljivo zmagovali. Proti ekipam z vrha lestvic obeh konferenc so zanesljivo izgubljali. Potem pa so bila tu srečanj z moštvi tam nekje vmes, tam nekje z roba uvrstitve v končnico - in proti tem moštvom so Lakersi po pravilu držali nadzor, se kdaj pa kdaj spravili v težave, a z zvezdniki in izkušnjami v končnici vse postavili na svoje mesto.
Bolj kot človek gleda, bolj so vzorci resnično taki. Zato je treba razumeti, da ko pride prvi poraz v tesni končnici, za kakršno v Ameriki velja končnica na vsaki tekmi, na kateri znotraj zadnjih petih minut katerakoli ekipa vodi za manj kot pet točk, odzivi niso običajni. Torej niso taki, kot bi bili, če bi bil pomemben le vidik, da se je po dosedanjem stoodstotnem izkupičku nekaj pač zgodilo prvič - kar se po logiki tako ali tako mora.
Precej bolj so analitiki videli še eno tekmo, ki naj bi po njihovo pokazala, kaj Lakersom manjka, da bi lahko igrali eno od najpomembnejših vlog v boju za končnico. Ponovno je veliko govora o tem, da Dončić in James najbolje igrata vsak zase, namesto da bi najbolje igrala skupaj. Ponovno je na udaru trener Redick. In še najbolj je na udaru vodstvo kluba, ki da za vsako ceno mora razmišljati o okrepitvah. In vse več jih meni, da bo generalni menedžer Rob Pelinka v kar precejšnjih težavah, če mu take, ki bi korenito spremenila ravnovesje moštva, ne bo uspelo pripeljati že to zimo.
Časa je do 5. februarja, a Lakersi prave ideje (vsaj tako je videti na zunaj) trenutno nimajo. Pojavilo se je nekaj mogočih rešitev, ki so padle v vodo, ideja pa je seveda - kot smo poudarili že večkrat - najti nekoga v najboljših letih, ki bi v napadu dajal ravnotežje izrazitim strelcem Dončiću, LeBronu in Austinu Reavesu, ki tudi na zelo dobre strelske večere pogosto nimajo raznovrstnosti in tekoče igre. Hkrati pa bi moral postati pravi vodja rumeno-vijolične obrambe.
