Recimo bobu bob - Cooper Flagg, ki je pred štirimi dnevi dopolnil šele 19 let, je prava stvar. Če je najstnik iz majcene, odročne ameriške zvezne države Maine, pod velikim pritiskom velikanskih pričakovanj začel počasi in se najprej v medijske stolpce in oddaje spravil s preveč zgrešenimi meti in z nekaj tako rezultatskimi (v slabi ekipi Dallasa še toliko bolj) razočaranji kot razočaranji na področju individualnih predstav, je še pred svojim rojstnim dnem stvari pripeljal povsem drugam.
Njegove predstave so fantastične, dosežki prav tako, iskreno je treba zaploskati ob tem, da je vsestranski atlet celo dosegel, presegel in podrl nekaj rekordnih dosežkov Luke Dončića - pa naj gre za rekorde znotraj franšize ali širše. Brez kančka dvoma gre za največjega talenta zadnjih let, in ne samo za nor potencial v luči prihodnosti, temveč tudi za enega najbolj imenitnih, najmočnejših adutov v kontekstu trenutne realnosti v ligi NBA.
Samo po sebi je zatorej mogoče razumeti, da se je v resno obravnavo vrnilo zloglasno ime - Nico Harrison. Osramočeno odstavljeni nekdanji generalni menedžer Dallasa se je pač podpisal pod izbor Flagga na zadnjem naboru; v zgodovinskih knjigah je zapisano tako in tega ne more nihče spremeniti. Vendar pa je resnično čista norost vloga, ki so mu jo zdaj, ko Cooper z velikimi koraki postaja zares velika stvar, dali nekateri zelo površni analitiki z zelo kratkim spominom.
Nekatere teorije, češ da je Harrison zamenjal Luko Dončića za Anthonyja Davisa in Flagga ter bi mu zaradi tega moralo pripasti nekakšno občudovanje namesto posmeha, ne bi mogle biti bolj zgrešene, celo trapaste. Ob taki norosti je treba nujno spomniti - in vsi resni analitiki to počnejo tudi v ZDA -, da je bil po Harrisonovih lastnih besedah njegov cilj zmagovati takoj in da naj bi za to imel več možnosti z Davisom kot z Dončićem. Tega ne sme pozabiti nihče.
Harrison je bil prepričan, da bo po menjavi na začetku letošnjega februarja konkuriral za naslov prvaka. In dane mu pripisovati zasluge za Flagga, ne bi moglo biti bolj skregano z resnico. Namreč šele ko se je taisti Davis poškodoval in si je prvi zvezdnik ekipe Kyrie Irving strgal kolenske križne vezi, je Dallas začel resno padati po lestvici. In nobenega dvoma ne more biti, da teh poškodb in tega padanja zloglasni Nico ni načrtoval.
A celo ko se je v spletu norih okoliščin zgodilo vse to, so Mavericksi še vedno imeli zgolj en odstotek (pozor, 1 odstotek!) možnosti, da se jim loterija nasmehne na zgodovinsko neverjeten način in da dobijo možnost na naboru izbirati prvi. Šele ko se je to na najbolj neverjeten način zgodilo, so lahko vzeli Flagga. In nič ne more biti dlje od realnosti, kot je pripisovanje tega, kar zdaj počne Cooper, neki viziji in nekemu načrtovanju človeka, ki je čisto vse naredil grozno narobe.
Njegov bivši klub je zgolj imel noro srečo, da mu je ob vsem hudem, kar mu je naredil Nico, posijal žarek sonca in upanja v podobi Flagga. In da z njim morda lahko odigrajo kakšno dobro sezono pred letom 2031, ko bo Dallasa spet postal klub z neko sprejemljivo finančno sliko in z normalnim nadzorom nad dogajanje na naborih - do tedaj je praktično vse v rokah drugih in bo treba žrtvovati marsikaj, da bi to spremenili. In tudi za to stanje je krivec isti kot za to, da najboljši strelec lige igra za Lakerse.
