Ne samo da je zloglasni generalni menedžer, ki se je letošnjega 2. februarja podpisal pod šokantno pošiljanje Luke Dončića v Los Angeles, doslej preživel marsikaj - dejansko drži, da je vseh teh devet mesecev imel vso podporo nadrejenih na čelu z lastniki franšize. Jasno, brez njih operacije sploh ne bi bilo mogoče izpeljati, šlo je za skupno odločitev, za katero so v Dallasu stali in na neki način še vedno stojijo. Kaj se je torej spremenilo? Nekaj nedvomno zelo pomembnega.
Ne gre samo za to, da so Mavericks sezono začeli z razmerjem zmag in porazov 3:7, Los Angeles Lakers pa medtem z Dončićem na čelu z obratnih 7:3. Samo po sebi bi bilo to premalo, zagotavljajo vsi ameriški viri. Je pa vodilne v klubu prvič do zelo resnega razmisleka, da je treba nadaljevati brez Harrisona, pripeljalo nekaj drugega. Prepričani so namreč bili, da bo nova sezona vendarle prinesla spremenjeno ozračje v dvorani, v mestu in okoli ekipe. Sploh ob velikanski sreči, ki so jo Mavsi imeli z žrebom nabora in z možnostjo pripeljati Cooperja Flagga.
Spremenilo pa se ni popolnoma nič oziroma se stvari tako zelo slabšajo, da so bile okoliščine bolj nevzdržne le še v prvih tednih po menjavi. In če se s samimi rezultati vodstvu kluba ne bi tako mudilo, pa po zagotovilih vseh najbolje obveščenih močno narašča skrb zaradi izrazito negativnega vzdušja, ki zdaj Dallasu škodi že na več ravneh. Odličen primer so bodisi informativne bodisi (kar povzroča dodatno škodo) komercialne objave na vseh mogočih kanalih na družabnih omrežjih.
Praktično nemogoče je najti komentar pod katerokoli objavo, ki ne bi pozival k odhodu Harrisona, klical nazaj Dončića, se norčeval iz trenutnega položaja ali kar vse hkrati. Vsakršno pojavljanje Dallasa v javnosti je postalo poligon za izživljanje zagrenjenih navijačev, stvari se vse bolj slabšajo in v takih razmerah klub ne more normalno delovati, kaj šele se ukvarjati z rezultatskimi težavami. Tudi povsem resni poskusi pojasniti nekatere zadeve in prositi za nekaj več časa naletijo na poplavo ironije, sarkazma, zbadljivk.
Najbolje obveščeni viri zato pravijo, da so vodilni možje in žene kluba preprosto prisiljeni zelo resno razmisliti o tem, da obstaja le en način, le ena pot. Namreč da je mogoče klimo izboljšati in jo dvigniti iz globoke negativnosti le tako, da bi vendarle žrtvovali Harrisona kot najbolj izpostavljen obraz celotnega dogajanja. Kar bi po nekaterih zagotovilih v Dallasu celo že storili, če ne bilo zelo jasne ovire oziroma klasične dvojne zanke, ki je vse prej kot enostavno rešljiva.
Čeprav bi v pisarnah vedeli, da Nica niso odpustili zato, ker se z njim ne bi strinjali glede Dončića, pa bi bilo odločitev, ki bi zatresla ves svet, seveda v očeh javnosti nemogoče zapakirati na tak način. Vsem je jasno: taka poteza bi bila sprejeta kot sporočilo, da je Dallas z Dončićem naredil hudo napako in da jo s tem priznavajo vsi, ki so zanjo odgovorni. To pa je nekaj, kar Harrisona kot edino lahko reši - kajti prevzeti tako breme in se tako zelo posuti s pepelom, je brutalno težka odločitev za vsak ego.
