V noči na torek po slovenskem času bo po študentskih kampusih v ZDA završalo. Začenja se namreč nova košarkarska sezona lige NCAA, ki se bo z marčevsko norostjo končala spomladi prihodnje leto. Za slovenske ljubitelje košarke bo ta zanimiva kot še nikoli, saj bo v elitni študentski ligi v 31 divizijah, v katerih tekmuje 361 univerz, zaigralo tudi 12 košarkarjev s sončne strani Alp. V zadnjih nekaj letih, odkar se je v ZDA spremenil zakon in je športnikom na univerzah omogočeno služiti denar – precej tega –, so množični odhodi mladeničev iz vseh koncev sveta v NCAA postali stalnica, a letos je vse skupaj dobilo še nove razsežnosti.
V poletnih mesecih praktično ni minil dan, ko ne bi bil kakšen slovenski košarkar vsaj povezan s selitvijo čez veliko lužo. Na koncu se jih je v elitni ligi NCAA v tej sezoni zbralo 12, torej ravno za eno celotno reprezentanco, še marsikdo pa je bil temu zelo blizu in bo gotovo v prihodnje spet deležen zanimanja univerz. Že letos si bo torej ducat slovenskih košarkarjev poskušalo ustvariti ime v ligi, ki jo v zaključni fazi prek televizijskih sprejemnikov v ZDA v povprečju iz leta v leto spremlja celo mnogo več ljudi kot finale lige NBA.
Klavžarja gledalo trikrat več ljudi kot Dončića
Florido Urbana Klavžarja je na primer lani v finalu, ki so ga Gatorsi tudi dobili, v povprečju spremljalo več kot 18 milijonov ljudi, Luko Dončića pa je leto prej v finalni seriji lige NBA med Dallasom in Bostonom v povprečju v ZDA spremljalo 5,8 milijona ljudi. Študentska liga ima v samoimenovani deželi svobodnih res poseben pomen, ki ga v Evropi marsikdo težko razume. Vendarle pa je ta fenomen iz leta v leto in z bolj in bolj mednarodno zasedbo v ligi vse bolj dostopen in razumljiv tudi za košarkarske ljubitelje z drugih koncev sveta. "Šele, ko sem začel tu igrati, sem spoznal, kako veliko navijačev imajo študentske ekipe in koliko medijske pozornosti uživajo. Ljudje pravijo, da imajo celo večjo podporo kot ekipe v ligi NBA, s tem bi se kar strinjal," nam je na primer v začetku leta zaupal Jan Vide.
Tudi polovica Slovencev v ligi se je v prejšnjih letih že navadila na polne dvorane in strast, ki jo v njih spravi študentska košarka. Nihče ni tega okusil do te mere kot prej omenjeni Klavžar, ki se je v dresu Floride sprehodil čez celoten turnir marčevske norosti in v velikem finalu s klopi spremljal, kako so njegovi soigralci na stadionu Alamodome v San Antoniu pred dobrih 66 tisoč gledalci ugnali še Houston Cougarse in osvojili tretji naslov prvakov v zgodovini univerze. Klavžar je sicer v marčevski norosti imel zelo obrobno vlogo v ekipi in lahko upa, da si bo letos vendarle pri Gatorsih, ki spet sodijo v ožji krog favoritov, izboril večjo minutažo.
Soigralca pri Penn State in tretji poskus Videta
Še leto dlje je v ligi Klavžarjev sokrajan iz Domžal Jan Vide, za katerega pa avantura v ZDA za zdaj ne poteka po načrtih. Pred dvema letoma je 20-letni branilec v ligo vstopil skozi velika vrata, kot MVP mladinske evrolige, a pri sloviti univerzi UCLA, ki se lahko pohvali že z 11 naslovi, je pristal na stranskem tiru. Vide je po sezoni mučenja sicer ostal v Los Angelesu, a se je preselil na mnogo manj ugledno univerzo LMU, kjer zdaj igra za Lionse. Tudi pri teh je potreboval kar nekaj časa, da si je izboril večjo vlogo, a v svojem tretjem letu v ZDA je morda le nastopil čas, da Vide tudi tam zablesti. Da je tega sposoben, je nenazadnje pokazal poleti na EP do 20 let, kjer je kot prvi strelec prvenstva (17,9 točke na tekmo) Slovenijo popeljal do sedmega mesta.
Zelo veliko izkušenj v ligi si je v dveh letih nabral tudi Saša Ciani, ki je letos še drugič zamenjal univerzo. Po univerzah Xavier in UIC bo visoki Primorec zdaj zaigral še za Penn State, kjer bo imel tudi slovensko družbo. V Pensilvaniji se mu je namreč pridružil tudi Tibor Mirtič, ki svojo prvo študentsko leto začenja šele pri 22-ih, z ogromno izkušnjami iz lige ABA v nogah. Glede na pomanjkanje visokih košarkarjev v Sloveniji bo njuna igra v ZDA še posebej boleča za selektorja Aleksandra Sekulića.
Slovenke v NCAA
Tudi v ženski konkurenci je študentska liga NCAA postala vse bolj priljubljena destinacija. In letos so se tudi talentirane slovenske košarkarice podale na to pot. Najbolj odmeven je bil nedvomno odhod slovenske članske reprezentantke in članice Cinkarne Celje Lee Bartelme, ki je podpisala za univerzo v Marylandu in bo zaigrala za Terrapinse. V ZDA pa ne bo osamljena med Slovenkami. Iz Ilirije se je na univerzo Michigan State podala Sara Sambolić, Špela Brecelj bo igrala za univerzo Virginia Tech, Tanja Valančič pa za Washington State.
Z izkušnjami iz ZDA so tu še naprej tudi Arne Osojnik, Staš Sivka in Peter Bandelj, medtem ko se je poleti na to vse bolj priljubljeno košarkarsko pot poleg Mirtiča podala še peterica novincev. Najbolj zanimivi sta seveda selitvi Sergeja Macure in Matije Samarja, mlajših bratov Jurija Macure in Žige Samarja, ki sta v prejšnjih letih igrala pomembni vlogi v mladih reprezentancah Slovenije. Tudi Gašper Kočevar, Filip Petkovski in Vukašin Todorović so se podali na pot, ki je za mlade košarkarje postala sanjska. Ameriške sanje so v košarkarskem svetu še kako žive.
Glavobol za Sekulića
Posledično sicer trpi evropska košarka, kateri uspe zadržati vse manj talentiranih košarkarjev – poleti je recimo velik del zasedbe Mege Miško Ražnatović 'poslal' na študij. Cedeviti Olimpiji je na takšen način recimo 'zbežal' Ciani, Ilirija pa bi poleti kmalu ostala brez Marka Padjena, ki se je na koncu vendarle odločil še eno leto ostati doma. Seveda je ta selitev narodov v ZDA dodaten udarec tudi za reprezentance, ki posledično težko računajo na kar nekaj košarkarjev, ki bi drugače med člani že lahko igrali pomembno vlogo. Slovenija bi si v prihajajočih kvalifikacijah za SP gotovo lahko pomagala s kakšnim od 12 mušketirjev, ki bodo začeli sezono v ligi NCAA. Predvsem Ciani, Mirtič, Klavžar in Vide bi se lahko znašli vsaj v širšem izboru kandidatov za reprezentanco, tudi Macura pa je letos že doživel članski reprezentančni vpoklic.
Liga NCAA je pač postala resen akter v svetovni košarki in dejstvo, da v njej mladi košarkarji zdaj lahko služijo precej več denarja kot v Evropi, pomeni, da se je odprla Pandorina skrinjica, iz katere so ušli številni duhovi. Za zdaj je še veliko vprašanje, če bodo posledice vsega skupaj negativne ali pozitivne. Vsekakor ta situacija dodaten glavobol pri sestavi reprezentance povzroča Sekuliću, hkrati pa mladim košarkarjem ponuja priložnost, o kakršni številni pred leti ne bi mogli niti sanjati.
Za konec pa vam ponujamo še misel o množičnem eksodusu mladih v ameriško študentsko ligo, ki nam jo je v intervjuju pred poletno reprezentančno akcijo zaupal selektor Slovenije: "Zanimiva situacija, pri kateri bo le čas povedal, če je dobra za mlade košarkarje ali pač ne. Mislim, da smo v Evropi malce zaspali, ni toliko sistematičnega razvoja mladih košarkarjev, v ligi NCAA pa so se na to prilagodili. Tu jim ne moremo ponuditi tega, kar jim ponujajo v ZDA, zato moramo vsi, ki delamo v evropski košarki, delati na tem, da te mlade košarkarje prepričamo, da je zanje tu bolje, ne pa da jim skušamo preprečiti odhod v študentsko ligo. To je težava, na katero opozarjam že nekaj časa. Košarkarji v Evropi pri 18-ih ali 19-ih izgubijo status mladinca, ne dobivajo pa priložnosti za igro med člani. Morda bo dejstvo, da zdaj lahko igrajo v ZDA pred polnimi dvoranami na kar visoki ravni košarke, pripomoglo, da bomo v prihodnosti imeli boljše košarkarje. Pozitivno pa gledam tudi na to, da ta situacija predstavlja določeno budnico za nas v Evropi, da začnemo razmišljati o tem, kaj izboljšati, da mlade košarkarje prepričamo, da ostanejo tukaj."
