Vse drži. Predvsem to, da je bil nad Luko Dončićem v ključni akciji storjen prekršek. Namesto dveh prostih metov, ki bi ju moral dobiti, je bil Los Angeles ob Slovenčevem padcu na tla prisiljen vzeti minuto odmora, ostal brez nje, dobil žogo s strani in jo nato v zmedi izgubil. Jasno, za slednje so si povsem krivi sami, a sodniška napaka ostaja. In ostaja tudi dejstvo, da je imel Luka veliko smolo z boleznijo na tretji tekmi in z njenimi posledicami (pri utrujenosti se je vse skupaj gotovo poznalo) na četrti.
Izgovorov je torej kar nekaj, čeprav jih Luka ne mara in ne želi. Hkrati pa je prvi, ki se zagotovo zaveda, da so Lakersi na ravni vseh štirih tekem (predvsem pa treh izgubljenih) zaostali za pričakovanji in da so predvsem razočarali pri točno določeni prvini. Oziroma v točno določenem delu tekme. Kot so namreč izračunali vedno pozorni ameriški analitiki, je Minnesota v zadnjih četrtinah tekem s prav neverjetno razliko premagala svoje tekmece. Ti so v prvih treh bili ena ekipa, v zaključku pa povsem druga - kot bi nekdo ugasnil luč.
Točna številka je osupljiva. 105:69 v korist Timbewolvsov je skupni rezultat zadnjih četrtin, pri čemer je celo neverjetno, da so Lakersi eno tekmo vendarle uspeli zmagati. Ta izid je resnično osupljiv in pove ogromno o tem, kako osredotočeni so v končnicah na eni strani Volkovi in kako zelo zmanjka Jezernikov. Iz več razlogov. Tudi zaradi tiste bolezni, pa zaradi 40 Jamesovih let (čeprav se veterin bori in gara), pa neizkušenosti nekaterih igralcev na tej ravni končnice. In zaradi individualnosti oziroma odsotnosti bolj ekipne igre, ki postaneta večji problem v zaključkih, ko je pritisk še večji, obramba še bolj intenzivna.
Kje torej iskati možnosti za napredek in za lovljenje čudežnih zmag na treh zaporednih tekmah ter preobrata za napredovanje v drugi krog, bi moralo biti jasno. Oziroma zagotovo je jasno.
