Bil je dolgoletni lastnik Dallasa, bil je najbolj zaslužen za to, da so se leta 2018 na naboru stvari obrnile tako (oziroma jih je tako obrnil on), da je Luka Dončić končal v vrstah Dallasa. In tam postal ikona, tam postal ljubljenec množic, tam postal idol navijačev. In bi postal tudi legenda, če Cuban svojega lastništva ne bi prodal, v zameno pa so ga novi lastniki zmanipulirali ter niso držali besede in je postal povsem brez besede, ko gre za strogo košarkarske odločitve v franšizi.
"Verjel sem, da bodo ostale moje, toda odločili so se, da bodo vse dali v roke Nica Harrisona. In zdaj imamo, kar imamo," je dejal v nedavnem intervjuju, vendar pa kljub jasnemu nasprotovanju vsem norostim v zvezi z menjavo stoletja v duši ostal poslovnež in zvest svoji ekipi. Temu primerno pa je tudi izbral svoje oblačilo za že zdaj legendarno tekmo, na kateri se je Dončić prvič v Dallas vrnil kot nasprotnik. In treba je priznati, da je bila Cubanova odločitev - kot je v njegovi navadi - prava.
Cuban je z majico v prvi vrsti poslal sporočilo, da je verjetno največja neumnost v celi zgodbi bilo pretvarjanje Mavericksov, da se ni nič zgodilo oziroma da se je v dvorano vrnil nekdo, ki je odšel z vsemi častmi. Vse te majice, vsi ti pokloni, vse to je bila patetika, ki je dodatno poniževala navijače. "Če ga imate tako radi in če je bil tako super, zakaj ste ga zabrisali skozi vrata," so bili besni navijači. In imajo prav. In precej bolj spoštujejo to, kar je naredil Cuban.
Med tekmo so se vsi spraševali, kaj ima oblečeno. In namigovali, da ima morda Dončićev dres. A očitno ga ne poznajo. Ravno nasprotno, imel je majico s priimkom Davis na hrbtu in številko 3. er to je sedanjost Dallasa. To je edina realnost, pa naj bo kakršnakoli. Cuban je bil s tem jasen, Cuban je bil s tem pošten, Cuban edini ni bil nadležno patetičen. In ko mu je Dončić po tekmi padel v prijateljski objem, je zagotovo razumel in razmišljal točno tako.
